Občine so ustanovile konzorcij in uspešno kandidirale na razpisu za evropski denar. A Evropska komisija je po reviziji zaradi administrativne napake Sloveniji izrekla denarno kazen. Država pa zdaj slaba 2,4 milijona evrov terja od omenjenih majhnih občin, čeprav tam trdijo, da »so delali skladno z navodili države«. Kdo bo plačal?
Občina Mokronog - Trebelno je kot nosilna občina konzorcija prejela poziv k predložitvi odgovora na tožbo, župani pa so za zastopanje pooblastili odvetniško pisarno Mužina, Žvipelj in partnerji. »V odgovoru je občina predstavila vse argumente, ki kažejo na to, da je v celoti ravnala skladno z navodili države, in predstavila tudi dokument, kjer je Republika Slovenija v Bruslju Evropski komisiji zatrdila, da je občina ravnala povsem pravilno,« pojasnjuje Aleksij Mužina in dodaja: »Država zdaj zaradi svojih težav poskuša to breme prenesti na lokalne skupnosti.«
Približno polovico zahtevanega zneska bi sicer morala plačati sevniška občina, ostalo bi si razdelilo šest občin glede na število belih lis, podobno si bodo delili tudi pravne stroške.
ZA NAPAKO KRIVA DRŽAVA
V Sevnici se je projekt, z vključenim DDV vreden dobrih 15 milijonov evrov, začel leta 2011 in bil zaključen dobro leto pozneje, ko je GVO zgrajeno omrežje prevzel v upravljanje za 20 let.
A zadeva se je zapletla pri administraciji. Ministrstvo za gospodarstvo je junija 2009 objavilo razpis in z njim tudi seznam belih lis, 600 za sevniško občino, 1044 pa za ostale partnerice v projektu. Te so na podlagi objave začele postopke za izbor izvajalca del. Občina Sevnica je prijavo na razpis objavila v skladu s tedanjo predvideno vrednostjo projekta, ki je brez DDV znašala slabih 3,5 milijona evrov, kar je pod pragom mejne vrednosti za objavo v uradnem listu EU. Zaradi spremembe slovenske zakonodaje so pozneje v Sevnici namesto 600 imeli 2442 belih lis, posledično je tudi vrednost projekta narasla na skoraj 13 milijonov evrov. Pri tej vrednosti pa je obvezna objava tudi v evropskem uradnem listu, česar v Sevnici niso storili, saj jih na to ni opozoril nihče.
Sevničani menijo, da je za nenamerno napako kriva država, ki je med postopkom spreminjala zakonodajo.
POSTOPKI V CELOTI POTRJENI
Podobno se je zapletlo tudi v ostalih šestih občinah, potem ko je ministrstvo štiri dni po objavi svojega razpisa objavilo nov, bistveno razširjeni seznam belih lis, zato so občine takrat nadaljevale začeto delo, sicer bi zamudile rok za prijavo. »S tem pa bi bili najbolj oškodovani občani, ki bi še danes zaman čakali na odprti širokopasovni dostop,« je na zadnji občinski seji poudaril mokronoški župan Anton Maver, ko je svetnike in svetnice seznanil s tožbo. »Pomembno je poudariti, da je bil postopek izbora izvajalca, torej javno naročilo, pregledan s strani ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pred podpisom pogodbe nosilne občine z ministrstvom. Nepravilnosti in kršitve niso bile ugotovljene, preprosto zato, ker so bili postopki izvedeni v skladu z našo veljavno zakonodajo,« je bil še jasen.
A država jim zdaj očita prav domnevno neustrezno upoštevanje navodil o javnih naročilih, češ da bi morale postopek po objavi novega števila belih lis začeti znova. »Projekt je z vidika izvedbe dosegel vse cilje, očitane nepravilnosti pa so zgolj postopkovne narave in jih občine v celoti zavračamo. Postopki izbora zasebnega izvajalca so bili v letu 2011 v celoti pregledani in potrjeni s strani pristojnih služb ministrstva, zato nikakor ne more to, kar je bilo takrat zakonito, sedaj postati nezakonito,« je bil še odločen Maver.
Gradnja hrbteničnega omrežja je bila sicer zaključena v pogodbenem roku, konec leta 2012, v začetku januarja leta 2013 so opravili tudi prvi priklop na omrežje, ki tudi prebivalcem oddaljenih in manjših krajev omogoča dostop do nečesa, kar je za današnje razmere samoumevno - optike.
