Novice Svet24

V odmaknjeni in nedotaknjeni dolini, nekaj kilometrov oddaljeni od Slovenskih Konjic, se nahaja tiha lepotica - Žička kartuzija. Tukaj so pred 850 leti svoj dom našli menihi iz Francije ter v lokalno, slovensko ter evropsko zgodovino vtisnili močan pečat, ki ga je čutiti še danes. "Območje Žičke kartuzije pomeni ogromno za naš nadaljnji razvoj turizma, saj vse bolj postaja magnet, ki privablja ljudi od vsepovsod, tudi iz tujine. Je odlična dopolnitev turistične ponudbe v sosednjih Zrečah, zato verjamem, da lahko s skupnimi močmi v Dravinjski dolini na tem področju naredimo še veliko," je dejal Gorinšek in dodal, da letno Žičko kartuzijo obišče okoli 25.000 ljudi. V Slovenskih Konjicah so si dolgo prizadevali za to, da bi država kartuziji priznala status kulturnega spomenika državnega pomena. V letu visokega jubileja jim je to vendarle uspelo in čeprav Gorinšek pravi, da to samo po sebi ne prinaša dodatnega denarja, vseeno upa, da bo država v prihodnje še dodatno podprla razvojne projekte tega območja. Celoten kompleks zgornjega dela kartuzije je sicer v lasti občine, a je država doslej kar nekaj denarja že vložila v obnovo. Pri večjih investicijah sta država in občina po županovih besedah prispevali okoli polovični delež, a je pozneje zaradi krize program sofinanciranja ugasnil. Ker objekta ni na delovnem seznamu tistih, ki naj bi se v prihodnje delno sofinancirali s pomočjo "kulturnega evra", si zdaj prav po zaslugi priznanega statusa prizadevajo, da bi bili uvrščeni v njegovo končno verzijo. "Glede na pridobljeni status, ki je pomemben tudi pri promociji, pa računamo tudi na to, da se bomo lažje do potrebnega denarja za nadaljevanje obnove prebili na kakšnem od razpisov. Najprej želimo pred propadanjem zaščititi objekt cerkve, saj se sicer lahko zgodi, da bo prej propadel in se ne bomo imeli več pogovarjati o tem, kaj bi sploh obnavljali," je dejal Gorinšek. Žička kartuzija je bila ustanovljena v 12. stoletju kot 19. kartuzija po vrsti in prva zunaj matičnih dežel Francije in Italije, prva v Srednji Evropi in prva od štirih na Slovenskem. Sčasoma je postala evropski kulturni in politični epicenter na naših tleh. Generalni prior Štefan Macone, prijatelj svete Katarine Sienske, je prav iz kartuzije združeval tedanjo politično in cerkveno razdeljeno Evropo. V 14. stoletju se je samostan ponašal s knjižnico, ki je štela preko 2000 knjig in je bila manjša le od vatikanske. V njem so skoraj štiri stoletja nastajali znameniti srednjeveški rokopisi. Kartuzijanom je dajalo poseben status tudi naravno zdravilstvo, lekarništvo in vinogradništvo, ukvarjali pa so se tudi z mlinarstvom, opekarstvom, steklarstvom in podobnimi rokodelskimi deli, ki so omogočala preživetje skupnosti. Redovno življenje v tej dolini je zamrlo, ko jo je z dekretom leta 1782 ukinil cesar Jožef II., območje kartuzije pa je bilo prepuščeno toku časa.