Po meritvah, ki jih izvajajo pri Rudi, je januarja obalno cesto prevozilo več kot 690.000 vozil, glede na začetek turistične sezone pa se je številka v maju povzpela že na slabih 872.000 vozil z dnevnim povprečjem 28.126 vozil.
V celotnem juniju pa je obalno cesto prevozilo dobrih 397.000 vozil. V prvih dneh junija, vključno z dnem odprtja predora, je obalno cesto prevozilo še po več kot 30.000 vozil na dan, po sprostitvi hitre ceste pa so te številke sprva padle na dobrih deset tisoč in se nato ustalile pri okoli 9000 vozilih dnevno v obe smeri, je rezultate meritev za STA povzel Kolenc.
Podobno ugotavljajo tudi na Darsu, kjer se sklicujejo na podatke direkcije za infrastrukturo. Skozi sam predor pa sta od odprtja 5. junija do 23. junija vozilo 263.002 osebni vozili ter 75.577 tovornih vozil, pri čemer so bili števci med 10. in 15. junijem zaradi napake na sistemu odklopljeni.
Kot dodajajo na Darsu, se promet v tem delu Primorske glede na enako obdobje lani ni bistveno povečal, posledično pa vozila, ki so jih prešteli v predoru, predstavljajo zmanjšanje števila vozil na obalni cesti
Z odprtjem predora se je potovalni čas na odseku med Semedelo in Izolo zagotovo skrajšal, trdijo na Darsu. Opazili so tudi, da je morda malo več turističnega prometa na relaciji Izola-Sečovlje kot prej, še vedno pa gre glavnina na mejni prehod Dragonja.
Po oceni Kolenca gre pri upadu vozil na obalni cesti za ogromen preskok, ob tem pa pričakuje, "da bo ta številka še drastično padla v naslednjem koraku". Zaradi pravnih postopkov se je namreč zavleklo pri pridobitvi potrebnih zemljišč za izgradnjo krožišča na industrijski ceni, na katero se bo navezala nova vpadnica s hitre ceste.
"Prepričan sem, da ko bo novo krožišče izvedeno in ko bomo naredili še določene posege pri samem cestno-prometnem režimu, da bo ta številka krepko padla," dodaja Kolenc. Izvajalec, podjetje Grafist, je že na terenu, z deli bo predvidoma končal do konca avgusta, župan pa upa, da morda že malo prej.
Več kot polovica uporabnikov obalne ceste ima vinjeto, cesto pa uporabljajo iz navade ali ker jim predstavlja krajšo pot. Po ureditvi omenjenega krožišča bi tako lahko promet ob morju padel na le okoli 2000 vozil dnevno, ocenjuje Kolenc.
Obenem se obremenitev lokalne ceste čez Markovec ni povečala, ampak je obseg tranzita celo nekoliko upadel, zato Kolenc meni, da ni bojazni za dodatno obremenitev samega Markovca.
Na občini se sicer še naprej zavzemajo za izvzetje predora iz vinjetnega sistema, kot kompromisno rešitev pa predlagajo lokalne vinjete, ki jih uporabljajo tudi v tujini, denimo na Madžarskem. "Jaz še nisem slišal razloga, zakaj se tega ne bi dalo ali ne bi smelo urediti v Sloveniji," pravi župan, ki trdi, da bi s takim ukrepom v Darsove blagajne priteklo celo več denarja kot do zdaj.
O načrtih lokalne skupnosti z obalno cesto Kolenc ni razkril veliko podrobnosti, je pa poudaril, da želijo območje dati na razpolago ljudem.
Podrobnosti naj bi bile znane v torek, ko bodo župani Kopra, Izole in Pirana na novinarski konferenci predstavili zamisel o enosmerni ureditvi prometa na obalni cesti med Koprom in Izolo ter predlog o uvedbi lokalne vinjete. Novinarske konference pa se bo udeležil tudi strokovnjak na področju logistike in prometa Livij Jakomin, ki bo predstavil novo rešitev, kako prometno povezati Obalo vse do meje s Hrvaško.
Glede pomislekov nekaterih turističnih delavcev, da bo imelo oz. že ima odprtje predora Markovec, s katerim se uporabniki hitre ceste v celoti izognejo Izoli, za posledico odliv tranzitnih gostov, pa Kolenc pravi, da lahko te goste pritegnejo samo s kakovostjo turistične ponudbe. Odprtje predora je lahko kvečjemu delček razloga za morebitni upad gostov. Izola se sicer trenutno oglašuje na 50 mega plakatih po vsej Sloveniji, Dars pa so zaprosili tudi za dodatno oznako pred samim mestom.
Tudi Zlatko Gombar, predsednik sveta krajevne skupnosti Za gradom, ki je bila med glasnejšimi kritiki, da bi lahko z odprtjem predora prišlo do preobremenitve lokalne ceste čez Markovec, priznava, da se je promet ob morju med Izolo in Koprom resnično zmanjšal. Tako zelo, da "sem celo slišal ptičke peti", je ponazoril.
Po drugi strani pa problem tranzitnega prometa čez Markovec ostaja odprt in pereč, opozarja. Aktivni krajani in predstavniki krajevnih skupnosti vzdolž obalne ceste od Škofij vse do Žusterne tako pripravljajo skupno stališče, s katerim se bodo najprej obrnili na koprsko občino.
Kot je dodal Gombar, so v fazi ustanavljanja "civilnega telesa", zavzemajo pa se za ukinitev vinjet na celotni obalni hitri cesti.
Glede možnosti popolne ali tudi samo delne zapore obalne ceste Koper-Izola pa Gombar opozarja, da vzdušje med krajani temu ni naklonjeno in celo napoveduje, da bi ti v tem primeru lahko ovirali promet na Markovcu, saj bi takšna odločitev vodstva občine pomenila, da se jih nikakor ne upošteva.
