Predlog zakona tako po ocenah vlade omogoča pogoje za učinkovit odpis dolga oz. določa posebno davčno ureditev dohodkov, ki odstopa od sistemske ureditve, in posega v več predpisov, ki bi sicer onemogočili učinkovito izvedbo ukrepa odpisa dolga.
Vlada želi s predlaganim zakonom socialno najbolj ogroženim državljanom pomagati z odpisom dolgov, ki izvirajo iz stroškov gospodinjstva oz. rednih življenjskih stroškov, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje. Zagotoviti želijo tudi pogoje, da pri tem ne bodo nastajali dodatni stroški za dolžnike in upnike.
Na podlagi veljavne davčne zakonodaje se namreč odpust dolga lahko šteje kot drug dohodek in je obdavčen. Ker vlada z odpisom dolgov ne želi nalagati dodatnih stroškov državljanom, se s predlogom zakona določa oprostitev plačila dohodnine od dolga, ki se odpusti fizični osebi.
Predlog zakona poenostavlja tudi izvedbo odpisov dolgov na strani upnikov in določenih dolgov s strani države. To pomeni, da nihče v postopku odpusta dolgov ne bo imel dodatnih stroškov in da bodo postopki poenostavljeni, so pojasnili v uradu.
Odpis dolga bo sicer izveden na podlagi sporazuma med predlagateljem zakona in upniki, ki imajo terjatve do državljanov, ki so se znašli v hudi materialni in socialni stiski. Upniki bodo k odpisu dolga pristopili prostovoljno.
V predlogu zakona so določene tudi okoliščine oz. pogoji, za katere velja posebna davčna obravnava, tako so jasno opredeljeni tudi dolžniki, in sicer so to prejemniki denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, veteranskega dodatka, določeni prejemniki otroškega dodatka, kot tudi osebe, katerih dohodki in premoženje se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja.
Vlada predlaga, da se zakon sprejme po nujnem postopku, saj je treba olajšati oz. razbremeniti socialno najbolj ogrožene do jeseni, in sicer zaradi novih stroškov, ki nastanejo v jesenskih mesecih, predvsem z novim šolskim letom, ki staršem nalagajo nove velike obremenitve, jesenski čas pa je povezan tudi s stroški nove kurilne sezone.
