»Slovenija se v zvezi z grško krizo zelo intenzivno pripravljala na različne možne scenarije iz finančnega vidika,« je dejal premier in dodal, da ga je zelo presenetil razpis referenduma o novem kreditnem programu za Grčijo, ki ga je grški premier Alexis Cipras oznanil v petek 26. junija.
Cerar je razpis referenduma, na katerem bodo Grki demokratično in suvereno odločali o kreditnem programu, označil za zavajajoč manever, Grčijo pa, z istimi besedami kot njegovi bruseljski kolegi, obtožil enostranske prekinitve pogajanj.
Grška vlada se je sicer za smiseln in stabilen kreditni program dogovarjala ves junij, pred napovedjo referenduma pa je bila potisnjena v kot in prisiljena v sprejetje varčevalnih ukrepov, ki so jih ugledni ekonomisti označili za nesmiselne. Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je takrat grškemu premierju dejal: »Konec Igre« [Game over]. Na to je Cipras naslednji dan odgovoril: »Nekateri mislijo, da so zadeve v Grčiji igra. Dostojanstvo našega ljudstva ni igra. Milijon in pol brezposelnih ni igra. Trije milijoni ljudi, ki živijo v revščini, niso igra.«
Ultimat, ki so ga Grčiji predstavile institucije Trojke, ter ostali finančni ministri držav evroskupine, je grška vlada zavrnila, saj bi po njenem mnenju krizo le še poglobil.
Cerar je na konferenci zagrozil, da ne morejo pristati na »manipulativne nenadne poteze grške vlade,« kakor je označil zgleden poskus grške vlade, da odločitev o prihodnjih pogojih svojega življenja, prepusti grškemu ljudstvu kot suverenu, z demokratičnim glasovanjem na institutu referenduma.
Dalje je Cerar pripomnil, da razpis referenduma pomeni izmikanje naporu, ki ga mora država storiti, da izide iz krize okrepljena in konkurenčna. »To je normalno pričakovanje,« je poudaril Cerar in arogantno dodal, da je tudi Slovenija z velikimi napori našla pot iz krize in, da morajo Grki spoznati, da je za izstop iz krize potrebno opraviti nek napor.
Cerar je v tej izjavi seveda pozabil na množico veliko intenzivnejših in daljših ukrepov, ki sta jih že dve različni grški vladi uvedli od začetka grške krize in katerih posledice grško ljudstvo trpi že pet let. Naštejmo jih le nekaj: 40 odstotno nižanje pokojnin, zaprtje javne televizije, privatizacija, višanje davka na nepremičnine, višanje davka na dodano vrednost, nižanje plač v javnem sektorju, nižanje financiranja za javno zdravstvo, nižanje javne porabe, rezanje socialnih programov, višanje upokojitvene starosti in podobno.
Zmanjšanje javne porabe v Grčiji je prav tako razlog za veliko porast samomorov med Grki. Odmevne statistike raziskav iz Velike Britanije prikazujejo, da je za vsak odstotek padca javnega trošenja v Grčiji prišlo do pol odstotnega dviga samomorov med moškimi. Samo v letih 2009 in 2010 je zaradi »fiskalne strogosti« samomor storilo kar 551 moških. To pomeni, da si zaradi varčevalnih ukrepov skoraj vsak dan življenje vzame vsaj en Grk.
Cerar je sicer popolnoma ignoriral dokumente, ki jih je včeraj javnosti predstavil nemški Süddeutsche Zeitung. Gre za dokumente Trojke, v katerih institucije priznavajo, da kljub vsem varčevalnim ukrepom, Grčija ne bi nikoli mogla poplačati svojih dolgov. Trojka v dokumentih grški dolg v letu 2030 v najboljšem primeru postavlja na 118 odstotkov bruto domačega proizvoda Grčije. To pomeni, da bi po 20 letih hudih rezov v grške javne finance, ta mediteranska država bila še vedno žrtev »nevzdržnega dolga.«
Četudi zanemarimo faktografsko napako slovenskega premierja, ko je popolnoma spregledal napor, ki so ga Grkinje in Grki opravili v preteklih petih letih, je po objavi dokumentov institucij jasno, da noben varčevalni plan, ne glede na vložen napor, Grčiji ne bo pomagal prebroditi gospodarskega zloma.
