Država je na tem področju naredila korak v pravo smer s spremembo zakona o javnem naročanju, ki javnim zavodom dopušča, da iz postopka celotnega naročanja izločijo posamezne sklope, a skupna vrednost ne sme presegati 20 odstotkov celotnega naročila oziroma 80 tisoč evrov brez DDV. S tem naj bi se zagotavljale kratke verige. Šole, vrtci, bolnišnice idr. lahko torej že dobro leto do 20 odstotkov vrednosti živil kupujejo mimo razpisa in živila, kot so mleko, meso, sadje, zelenjava itd., naročajo neposredno pri lokalnem ponudniku. A zakonodajne možnosti še ne pomenijo izvedbe v praksi, saj mnogi o tej novosti ne vedo veliko, pa tudi ovir je še dosti. V glavnem je delež lokalnih živil v naših javnih zavodih, tudi na širšem dolenjskem območju, še vedno nizek. To ugotavlja tudi direktor KZ Krka Jure Vončina, saj so zdajšnje količine odkupa »njihovih« pridelkov nezadostne, kljub trudu zadruge, ki trenutno sodeluje le s tremi zavodi. Kot pravi Vončina, so premiki minimalni, težav je več. V javnih zavodih redki to prakticirajo, ker je postopek oblikovanja sklopov zapleten, organizatorji prehrane so nevešči pravniškega jezika in raje vse naročajo pri enem grosistu. Seveda bi pri spodbujanju lokalno pridelane hrane v zavodih lahko marsikaj naredile tudi občine.
Ekoloških pridelovalcev manj
In kakšno je stanje zdaj? V. d. ravnateljice OŠ Šentjernej Renata Zupanc Grom pravi, da bodo verjetno dosegli celo več kot 20 odstotkov lokalno pridelane hrane. »Pri tem nam ni najpomembnejša cena, ampak kakovost hrane, ki jo določiš z javnim razpisom. Če npr. v njem zahtevaš, da je blago sveže, da torej pride v 24 urah od njive do krožnika, potem že odpreš vrata lokalnim pridelovalcem,« pravi ravnateljica. Tudi v Domu starejših občanov Novo mesto se po besedah higieničarke Sonje Jurečič trudijo pripravljati lokalno hrano. Deset do dvajset odstotkov posameznega obroka vsebuje slovenska živila. Na odločitev vpliva tudi cena, vendar se nemalokrat srečajo še s težavo količine in ustrezne kakovosti. »Izpostavljeni smo vremenskim vplivom, ki pridelovalcem včasih pokvarijo načrte glede dobav, pri nas pa predvidene količine potrebujemo,« pravi Jurečičeva. V Splošni bolnišnici Novo mesto medtem ocenjujejo, da že zdaj nabavijo vsaj 60 odstotkov živil slovenskih pridelovalcev. Kot pravi vodja prehrane Irena Hočevar, sta sezonsko sadje in zelenjava po zagotovilih njihovih dobaviteljev v več kot 90 odstotkih domačega izvora, delež je manjši le ob večjih količinah ali slabši letini. Trenutno naročajo po obstoječih pogodbah na osnovi 4-letnega sporazuma, ki pa se izteka. »Ob pripravi takratnega javnega naročila lokalna hrana in kratke verige še niso bile tako izpostavljene, zato naročnik ni smel prednostno nabavljati oz. razpisovati živil lokalnega izvora, saj bi to pomenilo diskriminacijo ostalih. Zdaj nam zakonodaja to omogoča. Prav tako upoštevamo uredbo o 'zelenem' javnem naročanju, ki nas zavezuje k naročanju vsaj petih odstotkov živil, pridelanih na ekološki način,« pravi Hočevarjeva in doda, da je za njihove potrebe težko dobiti enega kmeta, saj dnevno pripravljajo od 1500 do 1600 obrokov.
