Slovenija

Tako so molzli Telekom

Simon Rosc
15. 6. 2015, 06.40
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Malu tu in malo tam. Svetovalne, sponzorske, dobaviteljske in druge pogodbe. Na tak način skozi redko sito državnih podjetij poniknejo ogromne količine denarja. Samo Telekom naj bi se na ta način na leto znebil okoli 20 milijonov evrov. Prav to je tudi glavni argument zagovornikov privatizacije, da se vse, ki so pri koritu, od njega odstavi.

Mediaspeed

Kolegi na nacionalni televiziji so se zakopali v odkrivanje, kdo so tisti, ki molzejo naša državna podjetja. Ena največjih molznih krav naj bi bil prav Telekom, za katerega so v soboto iz Cinvena neuradno odgovorili, da ga ne morejo kupiti, dokler ne proda makedonske družbe One. Da so dregnili v osje gnezdo, dokazuje anonimno sporočilo, ki so ga prejeli kmalu po začetku raziskovanja: »Pazite na svojo službo.«

Ogromni pritiski

Na vodilne v državnih podjetjih se za službe in različne pogodbe izvaja ogromen pritisk. Žuganje s kazalcem pride največkrat iz vladajočih političnih struktur ali njenih podaljškov. Nekdanji predsednik uprave Telekoma Peter Grašek je dejal, da sicer neposrednih pritiskov ni bilo, so bili pa posredni.

Mediaspeed

 O podobni zgodbi priča tudi nekdanji predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Matjaž Rakovec. »Pritisk politike – tega je bilo kar veliko, in to je tudi eden glavnih razlogov, zakaj bi morali državna podjetja prodati,« je dejal in nadaljeval, da so se v njegovem tri leta in pol dolgem predsedovanju zamenjali štirje predsedniki nadzornega sveta in vsak je imel svoje želje, potrebe in videnja.

Svetovalne pogodbe in sponzorstva

Pri Telekomu naj bi bili izjemno radodarni, ko gre za sponzorstva. Na leto, tako na nacionalki, v to reko odplakne več kot 10 milijonov evrov. Stroški za marketing, odnose z javnostmi in sponzorstva pa so celo višji kot pri nemškem velikanu Deutsche Telekom. Nekdanji podpredsednik uprave Telekoma Miran Kramberger je v zvezi s tem dejal, da so bili tovrstni stroški takrat, ko je bil on na Telekomu, nekoliko pod vrednostjo stroškov, ki jih za tovrstne storitve porabijo Nemci, a se strinja, da je delež nedvomno previsok.

Na tem sodu naj bi se dolgo časa napajala tudi agencija Pristop, a če to drži in koliko je morebiti ta komunikacijski in svetovalni velikan zaslužil od našega telekomunikacijskega giganta, ni znano. Je pa javnosti bolj znano dvomilijonsko oškodovanje Telekoma Slovenije prek fiktivne svetovalne pogodbe, v katere naj bi bil vpleten tudi nekdanji nadzornik Telekoma Leonardo Peklar. Po besedah Graška je bil Peklar samo kurir za svoje politične botre. Med srečneži, ki bogatijo na račun Telekoma, pa je tudi nekdanji predsednik ZLSD in Olimpijskega komiteja Janez Kocijančič. Njegov bančni račun naj bi bil zaradi sklenjene svetovalne pogodbe na mesec bogatejši za nekaj tisoč evrov.

Milijoni in stara oprema

Ne samo posamezniki. Glavnina denarja iz Telekoma odteče prek podjetij za takšne in drugačne storitve. Najbolj v oči bode največji Telekomov dobavitelj Iskratel, ki je pred leti, tako Grašek, ob prehod na ADSL VSL-tehnologijo prodal zastarelo tehnologijo za več milijonov evrov, ki bi Telekom naredila nekonkurenčen. Tovrstno praksa pa naj bi bila kar stalnica. In tudi to še ni vse, posamezna programska in komunikacijska oprema naj bi bila preplačana tudi za 200 odstotkov. Med tistimi družbami, ki najpogosteje sodelujejo s Telekomom, se omenja Ultra, s katero je bil povezan Gregor Golobič, podjetje Smart Com in tudi podjetje Rajka Janše, ki je po naših informacijah iz Telekoma takoj po nastopu Janševe vlade leta 2004 dobil vse večje posle za nabavo promocijskega materiala.

Mediaspeed