Terminal že vse od predstavitve načrtov zanj leta 2009 skrbi za razburjenje na območju severnega Jadrana. Slovenija je sicer leta 2013 ob sprejetju seznama prednostnih energetskih projektov v skupnem evropskem interesu dobila zagotovila, da je lahko lokacija plinskega terminala v Severnem Jadranu določena le z njenim soglasjem.
Tržaška občina in pokrajina sta danes ponovno vložili negativni mnenji glede žaveljskega terminala ter ju dopolnili z dodatnimi opažanji, t.i. servisna konferenca pa se je po zaslišanju vseh vpletenih sklenila z odločitvijo o 90-dnevnem odlogu.
To bo italijanskemu okoljskemu ministrstvu omogočilo, da dopolni svojo oceno o okoljskem vplivu projektov podzemnega plinovoda in električnega voda, ki sta neposredno povezana z načrtovanim plinskim terminalom, je po sestanku povedal predstojnik urada za okolje na tržaški občini Umberto Laureni.
Današnja odločitev o odlogu servisne konference bo poleg tega omogočila dokončanje dodatnih pomembnih analiz, denimo v zvezi s potrditvijo regulacijskega načrta tržaškega pristanišča, ki jasno opredeljuje nekompatibilnost razvoja luke in prisotnosti plinskega terminala. Današnji odlog bo tako po vsej verjetnosti dal možnost za bolj poglobljen vpogled tudi v ta pomemben vidik problematike plinskega terminala, je dodal Laureni.
Gradnji uplinjevalnika španske družbe Gas Natural v Žavljah nasprotujejo tako v občinah Trst, Dolina in Milje kot v avtonomni deželi Furlaniji - Juijski krajini. Pojasnila o potezah italijanskih oblasti, ki so zamrznjen projekt pred časom ponovno oživele, pa so že zahtevali tudi na slovenskem okoljskem ministrstvu.
