Slovenske banke, ki so v državni lasti, niso v službi gospodarstva in še manj prebivalstva. Vanje smo pod pretvezo, da bomo z dokapitalizacijo obudili kreditiranje in s tem zagon gospodarstva, zmetali na milijarde evrov, učinka pa ni od nikoder. K temu naj bi pripomogel zaupni dokument, ki ga je podpisala Slovenija in s katerim državne banke »umirajo na obroke«.
Reuters
Arhiv Svet24
Časi, ko smo trepetali za usodo naših državnih bank in države same, se nam danes zdijo kot nek oddaljen, ne ravno prijeten spomin. Poslušali smo, kako je naš bančni sistem pred razpadom, stresni testi pa so pokazali večmilijardno izpostavljenost slabih kreditov. »Dokapitalizacija je nujna. Le tako bomo rešili banke in znova vzpostavili možnost kreditiranja ter posledično gospodarsko rast,« so eden za drugim ponavljali politiki. In na koncu so samo NLB in NKBM ob blagoslovu Evropske komisije dokapitalizirali s skoraj 2,5 milijarde evrov.
Država se je nekako pobrala, zadnje mesece beležimo razmeroma visoko gospodarsko rast, podjetja zaposlujejo, a državne banke še naprej ne kreditirajo.
Zakaj se ne kreditira?
A pravi razlog, zakaj ni kreditov, je pred dnevi razkrila vlada sama. V eni od prilog strategije upravljanja kapitalskih naložb, v strategiji bančnega sektorja, je zapisano nekaj, o čemer se javnosti še sanjalo ni. Slovenija naj bi ob sanaciji bančnega sistema decembra 2013 sprejela določene zaveze do Evropske komisije. A vsebina teh dokumentov vsaj za zdaj ostaja skrbno varovana skrivnost. Toda kolegom s tednika Mladina se je uspelo dokopati do nekaterih srhljivih podatkov. Slovenija naj bi se namreč zavezala, da bosta NLB in NKBM v letu 2014 podeljevali nove kredite gospodarstvu le, če bosta dosegli, da bodo pri konkretnih kreditih zaslužili donos, ki bo višji od sedem odstotkov na letni ravni. Poleg tega naj bi banki letos lahko kredite podeljevali le, če bi donos dosegal vsaj osem odstotkov, prihodnje leto le, če bo donos dosegel devet odstotkov, in leta 2017 deset odstotkov. Tako visoke obrestne mere pa so že na meji oderuških posojil. Ostale konkretne zaveze, ki sta jih morali sprejeti NKBM in NLB, sicer ostajajo skrivnost.
Obsojene na propad
/
Če resnično veljajo zgoraj opisane zahteve, to pomeni, da so državne banke na trgu povsem nekonkurenčne, saj banke v tuji lasti danes podeljujejo kredite z obrestno mero, ki je celo nižja od dveh odstotnih točk. In kdo ima korist uničiti državne banke, ostaja vprašanje, a že samo dejstvo, da so nekonkurenčne banke na trgu izredno malo vredne, kaže na možnost poceni prodaje tujim vlagateljem.
Da to niso le govorice, priča tudi izjava nekdanjega predsednika uprave NKBM Aleša Hauca. Pred nekaj časa je namreč za časnik Večer razkril, da je odstopil, ker zaradi nemoči in zavez, ki jih je morala banka podpisati in so jim narekovale zmanjšanje kreditiranja, zapiranje poslovalnic in odpuščanja, ne bi mogel izboljšati poslovanja banke. Na NKBM Haučevih izjav niso želeli komentirati, so pa potrdili, da aktivno uresničujejo načrt prestrukturiranja, ki ga je Evropska komisija potrdila že decembra 2013. Tam je med drugim določeno, da mora banka krčiti bilančno vsoto, zapirati poslovalnice, znižati stroške itd. »Znižanje obsega kreditiranja je sicer v skladu s poslovnim načrtom Skupine in načrtom prestrukturiranja Nove KBM,« so nam med drugim odgovorili.
Podobno, kako poteka prestrukturiranje in kakšen je obseg kreditiranja, smo povprašali tudi NLB, a so nam pri naši največji državni banki odgovorili, da lahko odgovor pričakujemo v naslednjih dneh.
Arhiv Svet24
/
