Pisatelj je bil rojen 9. februarja 1871 v Doslovčah, vasi pod Stolom na Gorenjskem, v revni kajžarski družini. Oče si je pomagal kot krojač. Brezskrbnega otroštva je bilo konec, ko je moral na Breznico v enorazrednico. Ker je že tam pritegnil učiteljevo in župnikovo pozornost, so prepričali očeta, da ga je poslal pozneje v Radovljico v tretji razred osnovne šole. Bil je odličnjak, čeprav je večino svojega časa prebil na paši. Po končanem osnovnem šolanju doma in v Radovljici je od leta 1882 do 1891 obiskoval gimnazijo v Ljubljani. Zaradi posmehovanja drugih otrok je tam preživljal notranjo krizo. Krize so se potem v njegovem življenju nekajkrat ponovile.
Prvi razred je moral ponavljati, vendar je začetne težave uspešno premagal in leta 1891 z odliko maturiral. Šolanje je nadaljeval v Bogoslovnem semenišču Ljubljana. Posvečen je bil leta 1894. Kot duhovnik je služboval v Bohinju, na Jesenicah, v Kočevju, Idriji, Sori, Želimljah in drugod. Leta 1918 je odšel na svoje zadnje službeno mesto v Trnovo v Ljubljani. Tam je bil leta 1936 upokojen, a je še vedno zelo aktivno delal kot duhovnik in pisatelj. Poleti 1944 je praznoval kot zlatomašnik. Zatem je komaj preživel v bombardiranju, ki je močno poškodovalo njegovo hišo. Do smrti je živel v Ljubljani, v hiši na Koleziji, ki jo je načrtoval arhitekt Jože Plečnik (ob potoku Gradaščica).
Ulica, ob kateri stoji njegov dom, se danes imenuje Finžgarjeva ulica št. 12. Rojstna hiša je urejena v muzej, po njem se je imenovala Finžgarjeva nagrada za literaturo. Na začetku svoje književne poti je Finžgar pisal tudi pesmi, kar je pozneje opustil. Nadaljeval je s pripovednimi deli iz kmečkega in meščanskega življenja. V verjetno najbolj znanem delu Pod svobodnim soncem s podnaslovom Povest davnih dedov (1906–1907) je prikazal spopadanje med Slovani (v delu so imenovani Sloveni) in Bizantinci. Ima napeto in razširjeno zgodbo, ki naj bi spodbujala narod. Ob prvi svetovni vojni je nastala vojna kronika Prerokovana, ki vsebuje pripovedi Boji, Prerokbe zore, Kronika gospoda Urbana in druge.
Dogodki na današnji dan
455 – Vandali vdrejo v Rim
1846 – odprta železniška proga med Gradcem in Celjem
1865 – z vdajo generala Edmunda Kirbyja Smitha v teksaškem Galvestonu se konča ameriška državljanska vojna
1924 – ZDA uradno priznajo državljanstvo prvotnim prebivalcem (Indijancem)
1953 – okronana britanska kraljica Elizabeta II.
1955 – s sprejetjem beograjske deklaracije se normalizirajo odnosi med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo
1966 – Surveyor 1 s pristankom v Oceanus Procellarumon na Luni kot prvi človeški izdelek mehko pristane zunaj Zemlje
1979 – papež Janez Pavel II. z obiskom rodne Poljske kot prvi papež obišče komunistično državo
1985 – v San Franciscu aretirajo množičnega morilca Leonarda Laka zaradi tatvine v trgovini
1991 – v 510. učnem centru na Igu in 710. učnem centru v Pekrah priseže prva generacija nabornikov v TO
1995 – med nadzorovanjem zaprtega zračnega prostora nad Bosno in Hercegovino sestreljeno lovsko letalo F-16 ameriškega pilota Scotta O'Gradyja
Rojstva na današnji dan
1740 – Markiz de Sade, francoski pisatelj
1743 – Alessandro Cagliostro, italijanski šarlatan, okultist, pustolovec
1821 – Ion Constantin Brătianu, romunski državnik
1835 – Giuseppe Melchiorre Sarto – Pij X., papež italijanskega rodu
1891 – Ilka Vašte, slovenska pisateljica
1899 – Charlotte Reiniger, nemško-britanska filmska režiserka
1904 – Johnny Weissmuller, ameriški plavalec, filmski igralec
1908 – Miklos Szentkuthy, madžarski pisatelj
1930 – Lojze Rozman, slovenski gledališki, filmski in teve igralec
1941 – Charlie Watts, britanski bobnar
1944 – Marvin Hamlisch, ameriški skladatelj
Smrti na današnji dan
657 – Evgen I., svetnik, papež
829 – sv. Nikefor, bizantinski patriarh
1052 – Guaimario IV., salernijski knez
1258 – Peter Portugalski, grof Urgella, baron Majorke
1280 – Jolanda II., grofica Neversa
1716 – Ogata Korin, japonski slikar
1882 – Giuseppe Garibaldi, italijanski domoljub, revolucionar
1956 – Jean Hersholt, dansko-ameriški filmski igralec, človekoljub
1961 – George Simon Kaufman, ameriški dramatik, gledališki režiser
1973 – Lojze Zupanc, slovenski pisatelj
1990 – sir Reginald Carey »Rex« Harrison, angleški filmski igralec
