Ob tem, ko bodo pihali prvo srečko, jim lahko priznamo, da jim ni bilo lahko, in jim želimo predvsem manj kadrovskih pretresov.
40,7 odstotka Slovencev je zaupalo SMC po volitvah (vir: Vox Populi). 11,1 odstotka Slovencev SMC zaupa danes (vir: Vox Populi).
Briljanten začetek
Ustanovni člani so povedali, da si želijo zlasti spremembe v politiki, nov zagon in »svež veter« ter uspešen spopad z gospodarsko krizo. »Čas je, da skupaj napišemo novo poglavje naše zgodovine,« je v nagovoru prvim članom stranke poudaril Miro Cerar in dodal še: »Drage Slovenke in Slovenci, zmanjkuje nam časa.« Kot se je pozneje večkrat pokazalo, Cerar deluje, kot da sta čas in nuja njegova zadnja skrb.
Vstop SMC na politični parket je bil briljanten. Dober teden dni po ustanovitvi stranke so ankete pokazale, da bi zanjo glasovalo kar 19,6 odstotka volivcev, največ med vsemi v državi. Podatki volilne komisije so pokazali, da je na listi, ki je kandidirala za vstop v parlament, 84 kandidatov in kandidatk (46 moških in 38 žensk), ki so kandidirali v vseh 88 volilnih okrajih. Imena so bila večinoma neznana, prepoznavnih je bilo več visokošolskih profesorjev.
Med volilnimi soočenji je bila stranka deležna očitkov o pomanjkljivem programu, njihovi konkurenti so poudarjali njihovo neizkušenost. Cerar se je v eni izmed predvolilnih oddaj zapletel v neprijetno situacijo, ko so kamere in mikrofoni ujeli del njegovega pogovora z Janezom Janšo in Zoranom Jankovićem.
Raziskave javnega mnenja so SMC utrdile kot favorita na volitvah, zaradi česar je bila stranka že pred volitvami deležna pritiska sindikatov. Na volitvah je stranka dosegla veliko zmagoslavje, saj je osvojila kar 34,5 odstotka vseh glasov oziroma 36 sedežev v parlamentu. Očitke SDS o nelegitimnosti volitev je Cerar zavrgel kot neutemeljene. Strokovnjaki so razlog za uspeh stranke in Cerarja videli v »umirjenosti in sprejemljivosti«. Med pogajanji o sestavi koalicije je SMC doživela instant šolo slovenskega političnega prostora od SD in Desusa. Cerar je spoznal Karla Erjavca, ki se ni mogel odločiti, ali bi bil evropski komisar, predsednik državnega zbora ali minister.
Kadrovske težave
Brez večjih pretresov so 8. septembra 2014 SD, Desus in SMC podpisali koalicijsko pogodbo. Vlado so sestavili iz 14 ministrstev in dveh ministrov brez listnice. SMC si je zagotovila devet resorjev. Največje presenečenje za javnost je bilo imenovanje Vesne Györkös Žnidar za notranjo ministrico, saj so vsi na tem mestu pričakovali Bojana Dobovška, enega najbolj prepoznavnih obrazov med predvolilno kampanjo. Dobovšek je izstopil iz stranke, javnosti pa je postalo jasno, da bodo tudi v SMC politično mešetarili, kot v vsaki drugi stranki.
Prva kadrovska ekipa se je hitro začela spreminjati. Še preden je lista kandidatov za ministre romala v državni zbor, je odpadel kandidat za gospodarskega ministra Ervin Pfeifer, nadomestil ga je Jožef Petrovič. Odpovedati so se morali državnemu sekretarju Juretu Lebnu, saj se je izkazalo, da je napačno navedel svojo stopnjo izobrazbe.
Med formiranjem vlade se je SMC podala še na lokalne volitve, kjer se je pokazalo, kako plitka je stranka. Ustanavljanje lokalnih odborov in njihovo vodenje je bilo kaotično, za župansko mesto v Ljubljani so predlagali popolnoma nerazpoznavnega kandidata, iz več odborov so razočarani člani stranke poročali o samovolji nekaterih posameznikov. V Mariboru je iz lokalnega odbora izstopilo 41 članov, ko se je izvedelo, da je bil županski kandidat Anton Kranjc pravnomočno obsojen in je to prikrival. SMC na lokalnih volitvah ni dobila niti enega županskega stolčka.
SMC je morala reševati tudi zadrego, v katero nas je s svojim nastopom v Bruslju spravila Alenka Bratušek. Praktično čez noč so v Bruselj poslali Violeto Bulc in na veliko olajšanje celotne Slovenije je odlično prestala zaslišanje ter postala evropska komisarka za infrastrukturo in promet.
Po malce olajšanja so se nadaljevale težave z vodenjem gospodarskega resorja. Zaradi nekdanje domnevno sporne vloge v dogovarjanju med DZS, Mladinsko knjigo Trgovina in Extra Lux je po 30 dneh odstopil Jožef Petrovčič. Začela se je saga iskanja pravega ministra in SMC je morala poslušati vedno več očitkov o kadrovski podhranjenosti. Po skoraj 14 dneh čakanja je stranka končno predlagala Gojka Koprivca, ki pa zaradi zdravstvenih težav ni prišel niti do zaslišanja pred parlamentom.
Vesel konec leta, sprt začetek
Po mesecih stresnih situacij in neposrečenem kadrovanju na gospodarskem ministrstvu so se strasti umirile in dobili smo novega gospodarskega ministra. Na enega najmanj zaželenih ministrskih stolčkov v vladi je sedel Zlatko Počivalšek, ki je večino svoje profesionalne kariere preživel v Termah Olimia.
Tik pred božičem, točneje 21. decembra, je vlada praznovala svojih prvih 100 dni delovanja. Če so bili v SMC-ju s prvimi stotimi dnevi relativno zadovoljni, so bili v stranki Desus in SD bolj kritični. Podpredsednik Desusa Tomaž Gantar je pričakoval več vizije, vodja poslancev SD Matjaž Han pa je pogrešal več usklajevanja. Veliko več kritike je bilo moč slišati od opozicije. Alenka Bratušek je med drugim ocenila, da je za vlado Mira Cerarja sto izgubljenih dni, poslanec SDS Vinko Gorenak pa je prvih 100 dni Cerarjeve vlade ocenil kot 100 dni nedela, sprenevedanja in laži.
Novo leto je prineslo nova trenja med SMC in koalicijskima partnerjema SD in Desus. Začelo se je z javnim razpisom za člane nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga in stopnjevalo z napovedanim nadaljevanjem privatizacije državnih podjetij. SMC se je ob tem soočala tudi z notranjimi problemi. Vroče je bilo predvsem na Obali, kjer je stranko zapustilo kar nekaj vidnih članov, med njimi tudi strankin kandidat za koprskega župana Aleš Bržan. »Mislim, da gre čisto za neke začetne, porodne težave,« je takrat ocenila poslanka SMC Lilijana Kozlovič.
Novi kadrovski podvigi SMC
Potem ko je sodišče odpravilo poročilo KPK o premoženjskem stanju Janeza Janše, je opozicija z SDS zahtevala odstop ministra Gorana Klemenčiča, ki je bil, ko je bilo poročilo KPK sprejeto, predsednik senata KPK. Cerar je aktivno stopil v bran ministru in ob tem poudaril, da je vrhovno sodišče poročilo odpravilo zaradi procesnih napak, »kar je vsekakor treba spoštovati«.
Afera okoli Klemenčiča se še ni niti dobro polegla, ko je izbruhnila nova, v kateri je imela glavno vlogo šolska ministrica Stanka Setnikar Cankar. Po izsledkih Supervizorja je namreč ministrica v zadnjih 11 letih prek podjemnih in avtorskih pogodb prejela kar 636.000 evrov. Javnost je bila ogorčena in ministrici ni preostalo drugega, kot da je Cerarju ponudila svoj odstop, ki ga je tudi sprejel, in začelo se je iskanje novega ministra.
Stranka, ki so jo v prvih mesecih zaznamovali predvsem kadrovski pretresi, je imela na začetku marca v Sežani svoj kongres, na katerem se je preimenovala v Stranko modernega centra. Novo ime, s katerim ohranjajo kratico SMC, med drugim izraža, da so ideološko in akcijsko uravnoteženi, je pojasnil Cerar. Ostro se je odzval na tiste, ki jih kritizirajo, in tudi za prihodnje napovedal boj za drugačno politično kulturo.
A ta drugačna politika se ni odražala v kadrovanju. Cerar je za novo šolsko ministrico predlagal poslanko Klavdijo Markež, a slednja je na ministrskem stolčku zdržala le pet dni in tako postala ministrica z najkrajšim stažem. Odneslo jo je razkritje, da je njena magistrska naloga plagiat.
Sočasno s težavami v lastnih vrstah se je moral Cerar ukvarjati tudi z afero Vebergate in obstojem koalicije. Afero je zakuhal poslanec Matej Tonin, ki je ministra Vebra obtožil, da je vojaški obveščevalno-varnostni službi naročil analizo pozitivnih in negativnih učinkov privatizacije Telekoma. Minister se je krčevito branil obtožb, njegova SD je grozila z izstopom iz koalicije. A na koncu se je iz slona rodila miš. Državni zbor je na Cerarjev predlog Vebra razrešil, SD pa je ostala v koaliciji.
SMC je medtem nadaljevala iskanje nove šolske ministrice in jo po mučnem iskanju tudi našla. Tako je pred slabim mesecem dni nova članica vlade postala Maja Makovec Brenčič.
Maj pregovorno velja za mesec ljubezni, a tega ni bilo moč začutiti znotraj koalicije. SMC se je namreč komaj dobro pobrala po vnovičnih kadrovskih zapletih, ko je udarilo po koaliciji. Napovedana privatizacija Telekoma Slovenija, katerega usoda bo znana v nekaj dneh, in klasifikacija naložb države sta v zadnjem mescu dodobra razburkali koalicijo. A ta vsaj za zdaj ostaja trdna, tako kot ostaja navzven trdna SMC, a dejstvo je, da njena popularnost pada. Po zadnji raziskavi Vox Populi bi SMC volilo le 11,1 odstotka anketirancev, kar je kar 30 odstotnih točk manj kot julija lani, ko jim je zaupalo kar 40,7 odstotka Slovencev.
