Na domovih v Gradišču nad Prvačino nastajajo nove, vse širše razpoke. To je vidni del zgodbe, ki kaže na nevidno dogajanje v nemirnih tleh. Domačine je strah. Vsako prelaganje ukrepov v prihodnost je izguba dragocenega časa.
Polona Krušec
Tamkajšnji vaščani so razočarani, tudi jezni. Četudi sta država in Mestna občina Nova Gorica izvedli določene sanacijske ukrepe za urejanje plazovitega terena, imajo občutek, da bo, glede na resnost težave, ki ogroža življenja, treba dati v »drugo prestavo«.
»Geolog mi je povedal, da ga primer naše vasi močno spominja na dogodek v Italiji iz leta 1968, ko se je s plazom pogreznila cela vas. Življenje v strahu tako že terja posledice na zdravju.«
Debelo desetletje je od obsežnejšega plazu, ki je povzročil precej škode in načel hiše. Takrat je bila drseča gmota zajezena z gradnjo pilotne stene, nikoli pa niso sledila popravila poškodovanih hiš, kot je obljubila država.
Tla, kot ugotavljajo geologi in drugi strokovnjaki, še vedno niso mirna, zato se razpoke le še poglabljajo in nastajajo nove.
Gospa, ki z družino prebiva prav na območju žarišča, na terenu, ki je najbolj načet, pove, da živijo v strahu. »Ob vsakem dežju, ob vsaki spremembi špranj v zidovih trepetamo. Ko ti enkrat na hišo postavijo napravo za zaznavanje sprememb v velikosti razpok, je pa sploh hudo,« prizadeta pove.
Polona Krušec
Kot nam pojasni naša druga sogovornica, Jožica Majer, ki nas prijazno povabi v svoj dom, se v zvezi z reševanjem situacije le nekaj premika, saj bodo začeli podrobneje raziskovati tla pod vasjo, kar jo nekoliko pomirja.
Navede še srhljiv dogodek iz Italije, s katerim jo je seznanil eden izmed geologov, ki so obiskali njihov kraj. »Povedal nam je, da ga primer naše vasi močno spominja na nesrečni dogodek v Italiji iz leta 1968, ko se je s plazom pogreznila cela vas.«
Doda, da življenje v strahu že terja posledice na zdravju. Bivanje v njenem domu pač ni varno in groza ob tem, kar doživljajo, sproži huda notranja stanja.»Tudi nič kaj prijetno ni, ko ti civilna zaščita pove, da ima pripravljen evakuacijski načrt za nas, stanovalce v petih hišah v središču,« pravi.
Polona Krušec
Majerjeva pojasnjuje, da se je stanje na njihovi hiši zelo poslabšalo leta 2007. Takrat se je objekt začel rušiti, popokalo je stopnišče. »Civilna zaščita in pristojni so hodili gledat, kaj se dogaja. Bila sem v hudem šoku. Na srečo je mož, ko je gradil naš dom, zgradil pilotno steno; vprašanje, kaj bi se zgodilo, če je ne bi bilo.«
Sogovornica pa nas seznani s še eno veliko težavo. »To, da živimo na nemirnih tleh, vemo vsi. Vemo pa tudi, kaj to stanje poslabšuje. Eden izmed vaščanov je pred 15 leti ob sanaciji hiše predrl kanalizacijo. Problem je rešil tako, da je odprtine zamašil z betonom. Zaprl je kanalizacijsko pot in fekalije so našle novo pot, na prosto.«
Tako vas praktično živi na iztrebkih, kar pomeni, da je teren poln tekočine, ki že tako slabo stanje le še poslabšuje. Majerjeva zaključi, da če bo treba, bo gospoda, ki je to storil, tudi kazensko ovadila, saj je povzročil družbeno škodo in nevarnost.
Polona Krušec
Polona Krušec
