Tako predstavniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana kot tudi Igor Bartenjev so namreč opozorili, da je pravilnik pomanjkljiv in pušča mnogo različnih interpretacij. Temu je pritrdil tudi Tomaž Vesel, predsednik računskega sodišča, ki je pri omenjenih zdravstvenih izvajalcih izvedlo revizijo ter ugotovilo nepravilnosti.
Opozoril je tudi na neusklajenost pravilnika z zakonom o pacientovih pravicah. Druga razlog za težave pri vodenju čakalnih seznamov pa je v tem, da ni enotnega informacijskega sistema, ki bi omogočal enotno vodenje čakalnih seznamov. Na ministrstvu pa je, da to področje uredi. Po mnenju predsednika komisije Andreja Širclja (SDS) bi ministrstvo do petka lahko pripravilo predlog sprememb, pri čemer je izhajal iz svojih izkušenj s pripravo takšnih pravilnikov v času, ko je bil državni sekretar na ministrstvu za finance.
Pirnatova je odgovorila, da je sodelovala tudi pri pripravi prvega pravilnika o najdaljši dopustni čakalni dobi za zdravstvene storitve v času, ko je bila ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič, pa je trajalo dve leti, preden so uspeli razrešiti vse dileme in je bil nato pravilnik sprejet. Strinja se, da pravilnik potrebuje spremembe, zato bodo spreminjali to, kar se je v praksi pokazalo za slabo.
Poleg tega je ministrstvo od leta 2012, ko je bila na UKC izvedena revizija, sprejelo še nekatere druge ukrepe za urejanje čakalnih dob, je dejala Pirnatova. Tako vpeljujejo eNaročanje, krepijo družinsko medicino, zaradi česar bo v prihodnje manj napotitev na sekundarno raven, ter krepijo nadzor. Obeta se tudi nov zakon o pacientovih pravicah.
Ob tem je strokovni direktor UKC Ljubljana Sergej Hojker opozoril, da bo tudi po spremembi pravilnika temeljni problem čakalnih dob ostal - to je pomanjkanje sredstev v zdravstvu. Temu je sledila nekoliko bolj splošna razprava o stanju v slovenskem zdravstvu, pri čemer so poslanci ter vabljeni tudi pozivali k sprejemu zdravstvene reforme.
Člani komisije za nadzor javnih financ so danes obravnavali tudi revizijsko poročilo računskega sodišča o izvajanju projekta eZdravje. Sodišče je med drugim ugotovilo, da je ministrstvo za zdravje za ta projekt do konca leta 2012 porabilo devet milijonov evrov, izvedena sta bila le dva od 17 zastavljenih projektov, poleg tega so šli v nekatere projekte, ki sploh niso bili načrtovani.
