Po uspešno opravljenem krstnem potopu dijaki načrtujejo še nekaj podvodnih odprav, med njimi tudi raziskovanje Blejskega jezera. Sanjajo pa tudi, da bi si čisto od blizu ogledali najbolj znano morsko razbitino, ladjo Titanik, je sporočil mentor projekta in profesor fizike Rok Capuder.
Dijaki s pomočjo mentorjev raziskovanje vodijo sami in so pri izdelavi delov podmornice maksimalno samostojni. Ker pa to ni vedno mogoče, sodelujejo še s strokovnjaki iz slovenskih univerz in podjetij. V pomoč so jim tudi zunanji sponzorji, brez katerih bi bila realizacija projekta, ocenjenega na 40.000 evrov, bistveno otežena, pojasnjuje Capuder. Pridobivanje finančnih ali izvedbenih sredstev tako še vedno poteka in je za izvedbo projekta tudi nujno potrebno. Sredstva zbirajo dijaki sami, tako da se prijavljajo na različne razpise, tekmovanja in kontaktirajo potencialne sponzorje.
Zanimivosti
Priložnost: V štirih dneh brezplačno do hipno diplome - delavnica, ki vas bo navdušila!
"Če hočemo mlade navdušiti za raziskovanje, tehniko in jim pokazati kaj zmorejo, moramo to storiti že v srednji šoli. Šola mora postati prostor, kjer se bodo bodoči voditelji lahko izkazali na področjih, ki jih zanimajo. Učenje ekipnega dela, sprejemanja drugačnih idej ter sodelovanja so temeljne vrednote, ki jih dijakom skušamo posredovati pri projektu. Obenem jih učimo, da svoje ideje in načrte čim bolje komunicirajo. Verjamem, da je lastna izkušnja najboljši način učenja in poučevanja," je povedal Capuder.
Ideja o izgradnji raziskovalne podmornice, ki so jo kasneje poimenovali Calypso, sega v leto 2012. Po številnih načrtovanjih in testiranjih so pod mentorstvom Capuderja razvili podmornico, katere ohišje posnema obliko ribe mante.
Oblikovana je iz steklenih vlaken in zagotavlja hidrodinamičnost in zanesljivo vodenje pod vodo. Energijo zagotavlja napajalni kabel, prenos podatkov pa poteka prek podatkovnega. Trdna notranja lupina ščiti vitalne dele podmornice pred vdorom vode in visokim tlakom. V njej je nameščena vsa elektronska oprema ter povezava podmornice z zunanjim svetom.
Sestavlja jo aluminijasta cev s prirobnicami, zatesnjene na obeh straneh. Sistem poganjajo elektromotorji, v vodi pa se podmornico upravlja s pomočjo kabla, kar omogoča neovirano krmarjenje, hkrati pa poteka odvzemanje različnih vzorcev in meritve s senzorji.
Vse to je mogoče ob pomoči mikroračunalnikov, ki predstavljajo možgane podmornice. Dijaki so v času projekta napisali 80.000 vrstic kode. Na trupu podmornice so nameščene tudi kamere, s katerimi je celoten potop mogoče spremljati v živo.
