Policija nekdanjega zdravnika z Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Ivana Radana sumi storitve 24 kaznivih dejanj, poleg sedmih umorov tudi neupravičenega fotografiranja, omogočanja uživanja prepovedanih drog, zlorabe uradnega položaja in ponarejanja listin. V torek je preiskovalna sodnica zanj odredila pripor.Ko je januarja prišlo do razkritja te zgodbe, mu je zdravniška zbornica izrekla javni opomin, češ da gre samo za kršitve kodeksa, za katere je to najstrožji možen disciplinski ukrep, za hujše kršitve pa da nimajo dokazov. Te dokaze zdaj na zbornici računajo pridobiti od policije. V ponedeljek bo o Radanu znova razsojalo drugostopenjsko razsodišče zdravniške zbornice. Javnost bo o ukrepih zbornice po napovedih njenega predsednika Andreja Možine obveščena v naslednjih treh oz. štirih tednih. Na zbornici v tem trenutku proti Radanu tečejo postopki na prvi in drugi stopnji. Možina je v petek za STA ocenil, da glede na to, da policija Radanu očita več kot 20 kaznivih dejanj in sedem umorov, bi moralo biti obremenilnih dokazov dovolj tudi za odvzem licence.
Primer Radan razkril slabe odnose na intenzivnem oddelku nevrološke klinike
Na zdravniški zbornici bo v ponedeljek tudi sestanek predstavnikov zbornice zdravstvene nege s člani odbora za pravno-etična vprašanja zdravniške zbornice. Tema pogovora - sodelovanje in odgovornost v zdravstvenih timih - je povezana tudi s primerom Radan. Preiskovanje Radanovih dejanj je namreč razkrilo slabe odnose na intenzivnem oddelku nevrološke klinike. Kot je ocenil tudi predsednik zdravniške zbornice Možina, ni mogoče, da en človek serijsko počne taka dejanja, ne da bi za to vedela okolica. Vendar ukrepal ni nihče, vsaj ena medicinska sestra je Radanova navodila o dajanju velikih odmerkov zdravil bolnikom upoštevala. Ponedeljkov sestanek na zbornici, kar se tiče te teme, ne bo prinesel nekih zaključkov. "Pogovarjali se bomo o tem, kako uveljavljati ne le delitev dela med zdravstvenimi delavci v timu, ampak tudi o delitvi odgovornosti, o varnostnih konceptih v timu," je za STA pojasnila predsednica odbora Danica Rotar Pavlič, ki ocenjuje, da bodo lahko do jeseni javnosti predstavili neke širše ideje, kako naj to teče. Ob tem dodaja, da "nedelujoči timi rojevajo odklone. To vemo in to moramo preseči. Enkrat je treba začeti". V ponedeljek se izteče tudi rok, ki ga je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc postavila vodstvu UKC Ljubljana in nevrološke klinike v svojem pozivu k nepreklicnemu in takojšnjemu odstopu. V vodstvu bolnišnice so že v četrtek ob ministričinem pozivu dejali, da ne vidijo razloga za odstop in izrazili zaskrbljenost zaradi vmešavanja politike v vodenje inštitucije.
Ministrica uvedla izredni strokovni nadzor
V izjavi za javnost so že v četrtek poudarili, da niti vodstvo nevrološke klinike niti vodstvo UKC Ljubljana niso politične funkcije, pač pa vodstvene, in da odgovorno vodijo UKC Ljubljana in nevrološko kliniko v skladu s smernicami tako medicinske kot tudi menedžerske stroke. Ministrica je zaradi novih dejstev uvedla tudi izredni strokovni nadzor nad dejavnostjo zdravstvene nege v enoti intenzivne terapije nevrološke klinike. Če vodilni UKC Ljubljana in nevrološke klinike ne bi odstopili, je ministrica že v četrtek napovedala, da bo v takem primeru od članov sveta zavoda, predstavnikov vlade kot ustanovitelja, zahtevala, naj začnejo postopek ugotavljanja odgovornosti vodilnih v UKC Ljubljana, ki so tako ali drugače vpleteni v primer Radan na nevrološki kliniki.
