K temu stremijo tudi slovenski podjetniki. Država pa je tista, za katero se zdi, da tega ne razume. Le kako drugače si lahko razlagamo skoraj 60-odstotno obdavčitev plače, ki jo plačuje delodajalec z davki in s prispevki ter delavec z dohodnino? »Delodajalec oz. podjetnik je vendar tisti, ki prevzema celotno tveganje, saj je on vložil kapital v podjetje, pridobiva posle, skrbi, da je delo organizirano, in izbere ekipo, ki jo mora ustrezno plačati,« pove Zlata Tavčar, direktorica podjetja Tax-Fin-Lex, ki vodi spletni portal, kjer imajo vso ta trenutek veljavno slovensko zakonodajo, povezano z davčnimi in s finančnimi dokumenti. Podjetniki so tisti, ki ustvarjajo delovna mesta, in če jih država pri tem ne bo podprla in jim pomagala, ampak jim z visokimi obdavčitvami zaposlovanje in izplačevanje primerno visokih plač onemogočala, se zgodbe z visokimi številkami brezposelnosti ne bodo ustavile.
Težava v Sloveniji je tudi, da poznamo veliko oblik dela, od dodatnega in študentskega do dela upokojencev. Nobeno od teh pa nima delavcu prijazne obdavčitve. Ko govorimo o delu upokojencev, sploh pridemo do absurdne situacije. Zakon namreč veleva, da se mora upokojenec, ki z dodatnim delom v času, ko je že v pokoju, zasluži več kot 6300 evrov na leto, odreči delu pokojnine. Pokojnine, ki si jo je s trdim in pridnim delom prislužil. »Zares ne vem, zakaj ne bi mogli tisti upokojenci, ki to želijo, delati. Določen segment je takih, ki imajo posebne kvalifikacije, so strokovnjaki. V razvitem svetu jih v podjetjih imenujejo za senior konzultante, saj so s svojim znanjem in izkušnjami zelo dragoceni za podjetje ali pa so mentorji mlajšim. Le pri nas zadeva ni tako preprosta,« je kritična sogovornica.
Podobno je z delom študentov. »To kategorijo dela smo tako obdavčili, da ne vem prav natančno, kaj je hotel zakonodajalec s tem povedati. Zdaj je tako, da če podjetnik najame študenta za denimo 100 evrov, mora podjetnik plačati na ta znesek še 33,74 odstotka dajatev, študent pa mora od prejetih 100 evrov odvesti še 15,5 odstotka dajatev in dobi 84,5 evra neto. Stopnja obdavčitve med 84,5 in 133,74 evra znaša torej več kot 58 odstotkov,« povzame Tavčarjeva.
Pričakovalo bi se, da če želi nekdo delati dodatno, za plačilo, ki ga dobi, plača določen davek. Tudi tukaj bi bilo povsem dovolj 25 odstotkov. Prav bi bilo, da to problematiko ureja zakon o obdavčitvi dodatnega dela ali bi bil naziv nekaj podobnega. Pri nas pa to ureja Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Že to pove veliko. Negativni, kaznovalni pristop do dela. Samostojni podjetniki so zadnji segment, o katerem bomo spregovorili. Pa zato nič manj pomemben. Oni so tisti, ki so sami poskrbeli za to, da niso del brezposelne statistike in v breme državi. Samozaposlili so se. Odločili so se tvegati. Pri tem bi jim vsekakor prav prišla podpora s strani države, nikakor pa ne nenehno dvigovanje prispevkov in davkov.
Podjetnikova odgovornost je, da skrbi za podjetje. Če zanj dobro skrbi, potem je vse v redu. V podjetju je zagotovljen posel, je delo, so plače in je dobiček, je razvoj, seveda ob poštenem in etičnem poslovanju. V takih podjetjih so zaposleni kreativni in zadovoljni ljudje, sindikat pa ni potreben. »Podjetnik bi moral biti središče vsega. Je edini v družbi, ki prevzema odgovornost, a ne le formalno. Če sprejme napačno odločitev, lahko njegovo podjetje propade. Predvsem pa podjetnik išče delo. Išče posle, znati se mora pogajati in pridobiti posel. To je ključno in to je najtežje. Potem lahko delo zagotovi delavcem,« zaključi Zlata Tavčar. Delo bi moralo biti pravica in ne privilegij, saj le družba, v kateri se dela, je zdrava družba.
