Predsednik republike bo z povišanjem namestnika generalštaba Slovenske vojske Davida Humarja počakal še nekaj časa. Ob tem se pojavljajo govorice, da naj bi Pahorju odsvetovali današnji govor ob dnevu Slovenske vojske.
STA
Borut Pahor
STA
Slovenska vojska (SV) danes praznuje svoj praznik. Petnajsti maj 1991 je bil namreč dan, ko so slovenski naborniki vojaški rok začeli služiti izključno v Sloveniji. V 710. učnem centru Teritorialne obrambe v Pekrah pri Mariboru je služilo 120, v 510. učnem centru Teritorialne obrambe na Igu pri Ljubljani pa 180 slovenskih nabornikov. Od tistega dne se je veliko spremenilo, vojska je postala profesionalna, denarja zanjo pa je zaradi kriznih časov iz leta v leto manj.
Vojska je steber obrambe države, a politika vojsko vedno znova izkorišča za nabiranje političnih točk in umazano medsebojno obračunavanje. Menjave na čelu vojske žalostno postajajo del vsakdana, kar za njeno nemoteno delovanje ni ravno koristno.
Pahorjevo »mučkanje«
In tukaj je še predsednik republike Borut Pahor, ki je obenem vrhovni poveljnik SV. Slednji je namreč v sredo popoldne sporočil, da bo odločitev o povišanju namestnika načelnika generalštaba SV Davida Humarja v generalmajorja sprejel šele po tem, ko mu bo nova ministrica za obrambo predstavila kadrovski načrt in karierno pot najvišjih častnikov SV. Pahor meni, da so bila povišanja preveč odvisna od menjav na čelu ministrstva in vojske, zato je treba povišanja načrtovati z večjo skrbnostjo in manjšo odvisnostjo od sprememb na čelu ministrstva in vlade, je v sredo pojasnil Pahorjev svetovalec Uroš Krek.
Zanimivo pri vsej tej kolobociji je dejstvo, da je soglasje k Humarjevemu imenovanju pred časom že dala vlada, a končna odločitev je v rokah predsednika republike.
SDS podžiga razpravo
Ostro so proti Humarjevemu imenovanju nastopili v stranki SDS. Humar je bil namreč po besedah poslanca Janševe stranke Žana Mahniča v času vojne za Slovenijo na strani JLA, kjer naj bi vztrajal vse do novembra 1991. Njegovo napredovanje naj bi bilo zato neprimerno, neresno in v posmeh slovenski državi, je prepričan Mahnič. Toda Mahnič pozablja na »temno« zgodovino svojih strankarskih kolegov. Janez Janša je prav tako služboval v JLA, nekdanji notranji minister Vinko Gorenak pa je bil v nekdanji državi miličnik.
Dejan Židan, ki je do sredinega popoldneva opravljal funkcijo obrambnega ministra, je sicer zavrnil očitke SDS in dejal, da se je Humar že julija 1991 zaposlil v Teritorialni obrambi. Nekdanji minister Janko Veber pa je ob tem pripomnil, da je delovno razmerje s Humarjem podpisal tedanji obrambni minister Janez Janša 24. julija 1991. Pred tem je Humar res delal v JLA, v hrvaškem Kninu je bil namreč poveljnik izvidniškega voda.
V ozadju delovanja stranke SDS naj bila po nekaterih informacijah želja po maščevanju nekaterih visokih vojaških funkcionarjev, ki so blizu največji opozicijski stranki. Slednji bi namreč na seznamu za povišanje oziroma delo v tujini raje videli sebe.
Slaba volja
Odločitev predsednika republike Boruta Pahorja, da bo z povišanji še malo počakal, je pred dnevom SV med slovenskimi vojaki povzročila veliko jeze. Nekateri naj bi predsedniku republike že odsvetovali današnji govor na dnevu SV, ki bo na letališču Rakičan pri Murski Soboti, a slednji bo vseeno osrednji govorec prireditve.
STA
