Na eni strani brega se nahaja Združena levica, ki trdi, da je v sodelovanju s civilno družbo dodelala zakonodajni postopek, kako izvesti popolno legalizacijo konoplje. Sprva želijo urediti področje industrijske konoplje, temu sledi legalizacija konoplje v medicinske namene in na koncu še regulativni okvir za rekreacijske namene. Trdijo, da so v pripravo zakona zajeli široko civilno družbo in ga uskladili s stroko. »Večinski del stroke je namreč že mnenja, da je ta korak nujno potreben, legalizacija konoplje v medicinske namene pa je tako postala le še stvar politične volje,« so zapisali v izjavi za javnost.
Vse kaže, da je politične volje na pretek, saj so se vlakovni kompoziciji legalizatorjev priključili tudi Socialni demokrati. Na tiskovni konferenci, ki so jo sklicali na isti dan kot ZL, so novinarjem predstavili obilico volje in precej manj konkretnih rešitev. Na spletni strani so zapisali: »(Predsednik SD) Dejan Židan je danes kot eno izmed prioritet moderne socialne demokracije izpostavil zavezanost stranke, da v dialogu z vsemi strankami in civilno družbo dosežemo dogovor o zakonski regulaciji uporabe, pridelave, predelave in prometa z izdelki iz konoplje. Pobuda Legalizator.si je del programskega okvira Male napredne stvari, pri katerih je Židan posebej poudaril našo zavezanost novim in naprednim idejam.«
SD bi civilno družbo torej rad zajel s svojo aplikacijo Legalizator.si, vendar ko smo poskušali odklikati do spletne strani, je nismo našli. Vodja projekta Gorazd Prah je pojasnil, da projekt še vedno tarejo porodni krči. Ko bo popolnoma zaživel, pa bo namenjen zbiranju idej in pripravi zakonodaje, ki jo tako želijo približati javnosti. Socialni demokrati so sicer že pod nekdanjim premierjem Borutom Pahorjem lansirali spletno stran predlagam.vladi.si, a doslej ni učinkovito zaživela.
Ob priložnosti smo preverili še, v kakšni meri se je legalizacija konoplje v medicinske namene obrestovala ameriški zvezni državi Kolorado, kjer je ta božja zel legalna že eno leto. Zakonodajalci so tam pričakovali 100 milijonov dolarjev novih davčnih prilivov, dobili so jih le 31 milijonov. Rekreativna ponudba mora namreč tekmovati z medicinsko, ki je legalna že desetletje in je letno prodajo 55 ton, medtem ko rekreativne le 18,4 tone. Obiskovalci iz drugih zveznih držav pa medtem pokupijo kar 45 odstotkov konoplje za rekreativne namene. Proizvajalci verjetno prav zato še vedno ne dohajajo povpraševanja po zeleni zeli, konopljo namreč uživa le devet odstotkov lokalnega prebivalstva.
