Okoli sto slovenskih čebelarjev je prišlo v Bruselj opozorit, da brez čebel ni življenja. "Čebela si ta poseben dan zasluži. 30 odstotkov svetovne hrane je odvisne od opraševanja čebel, 70 odstotkov sadja je odvisnega od opraševanja čebel," je ponazoril predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč v govoru na zasedanju evropskega parlamentarnega odbora za kmetijstvo. Slovenski čebelarji so v Bruselj prinesli hojev, akacijev, cvetlični, gozdni, kostanjev in lipov med ter ga ponudili na medenem zajtrku v Evropskem parlamentu, ki so ga gostili skupaj s slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu. Udeležilo se ga je več tujih evropskih poslancev in predstavnikov mednarodnih organizacij. Pobudo o evropskem medenem zajtrku vsak tretji petek v novembru v vrtcih in šolah v EU je Slovenija predstavila že marca lani na zasedanju kmetijskih ministrov EU v Bruslju, danes jo je še v Evropskem parlamentu.
Pobudo podpirajo vse države
Pobudo načeloma podpirajo vse države, nimajo pa povsod organizirane šolske prehrane, problem so tudi sredstva, tako da ta pobuda ne more povsod zaživeti čez noč, se pa počasi širi. Madžarska je na primer medeni zajtrk organizirala že lani, Avstrija naj bi ga letos konec novembra, je pojasnila državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša. Pozitivne odzive je slišati tudi na pobudo o razglasitvi 20. maja, rojstnega dne pionirja sodobnega čebelarstva Antona Janše, za svetovni dan čebel, a pot do cilja je še dolga. Sprva se trudi Slovenija dobiti podporo v EU; maja bo pobudo predstavila na zasedanju kmetijskih ministrov EU v Bruslju. Pridobiti je treba tudi pozitivno mnenje Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) ter iskati podporo v tretjih državah. Lobirali so že na Balkanu, Kitajska je na primer že obljubila podporo, je povedala državna sekretarka, ki ocenjuje, da bi lahko cilj dosegli v naslednjem letu ali v letu 2017.
Peterle je optimističen
Čebelar in nekdanji predsednik Čebelarske zveze Slovenije Lojze Peterle, ki ima še vedno nekaj panjev, je optimističen, da bo Slovenija s pobudo o svetovnem dnevu čebel uspela, saj je preprosto težko biti proti. Sam bo pri iskanju podpore izkoristil možnosti, ki jih ima kot član parlamentarne delegacije za Indijo in poročevalec za strateški sporazum z Japonsko. Več tujih evropskih poslancev, na primer iz Avstrije, Hrvaške, Irske in Francije, ter predstavnikov mednarodnih organizacij, ki so se udeležili zajtrka oziroma razprave na odboru za kmetijstvo, je izrazilo podporo obema pobudama. Pisnih proizvodov v podporo prvi ali drugi pobudi iz parlamenta pa ni pričakovati. "Fantastična ideja," je na primer menila evropska poslanka iz Irske Mairead McGuinness, članica odbora za kmetijstvo. "Obe pobudi sta res zelo dobri in inteligentni, usmerjeni v prihodnost, saj gre za osveščanje o pomenu čebel. Tega se žal še vedno ne zavedamo," je menila predstavnica organizacije Bee-Life Noa Simon Delso. Evropski poslanec Franc Bogovič, tudi sam čebelar, je poudaril, da čebelarji niso prišli prosit za denar, le za zdravo okolje in podporo svojim pobudam.
Vendar pa so za evropske čebelarje na voljo tudi sredstva iz evropskega proračuna, na primer v sklopu skupne kmetijske politike iz programa za boljši habitat za opraševanje in v sklopu programa za raziskave Obzorje 2020 iz naslova za vzdržno rejo živali za proizvodnjo hrane, pri čemer imajo prednost čezmejni projekti. Slovenski politiki in čebelarji so med ofenzivo za zaščito čebel v Bruslju skovali tudi novo geslo - čebele povezujejo ljudi in Slovence, saj je glede vprašanja čebel v Sloveniji res popoln konsenz, je še povedala državna sekretarka Strniša