Čeprav je žarek upanja za kar 52 novih zaposlitev v obljubljeni novi tovarni baterij v Mariboru, ki jo je še pred volitvami s pomočjo kitajskega kapitala napovedal župan Andrej Fištravec, pri večini že zdavnaj ugasnil, kot vse kaže, na občini nad tovrstno idejo še niso obupali.
V začetku lanskega leta je bila delegacija mariborske občine na enem od serije obiskov Kitajske in v Huianu s podjetjem Shihlien Apex Huaian Technology podpisala pismo o nameri za zagon tovarne baterij v Mariboru. Ob koncu septembra lani pa je mednarodno podjetje za proizvodnjo baterijskih sistemov Shihlien Apes objavilo tudi razpis za skupno 52 delovnih mest v tovarni in zagotavljalo, da bodo začeli delati že lani novembra. Kitajska družba, ki je sicer del skupine Taiwan Glass Group, enega od petih največjih svetovnih proizvajalcev steklenih izdelkov, naj bi napovedovala, da bo v treh letih v mariborsko tovarno vložila 15 milijonov evrov. Skupaj bi zaposlila več kot 150 ljudi.
Gre za konkretne načrte
Po nedavnih informacijah z občine investitor namreč uradno še vedno ni opustil svojih načrtov, čeprav se družba Shihlien Energy Technology oziroma njen tajvanski vodja Po Shi Lin, ki je nekajkrat obiskal Maribor, za naložbo ni odločil. Slednje je mogoče sklepati po izjavi Fištravca, ki je na četrtkovi okrogli mizi o visokih tehnologijah predstavil razmišljanje, kako lahko na podlagi poslovnih interesov različnih vlagateljev nastane mednarodno konkurenčen tržni izdelek, pri tem je navedel prav omenjeno tovarno baterij.
»Projekt zdaj delamo na način, da bi ga povezali z lokalnim javnim prevoznikom, podjetjem, ki želi letos priti do prototipa električnega avtobusa, slovenskimi bankami in China Developement Bank, ki lahko potem financira tudi globalne projekte. Na ta način iščemo rešitve za mesto in poslovne priložnosti za lokalna podjetja prek nastajajočega grozda,« je pojasnil mariborski župan. Na občini pa niso pojasnili, ali gre pri tem že za konkretne načrte mestne uprave ali zgolj za razmišljanja. Pojasnili so samo, da je župan omenjene deležnike navedel kot primer povezovanja, s katerim lahko s skupnim produktom konkurirajo na mednarodnih trgih. »Tako poslovno sodelovanje vseh deležnikov lahko ustvari bistveno višje dodane vrednosti in skozi to dolgoročno stabilna delovna mesta. Podobno povezovanje poznamo v slovenskem avtomobilskem grozdu,« so še dodali na mestni občini.
Pritisk na tajvanskega poslovneža
Je pa bilo v enem od slovenskih časopisov prejšnji teden zapisano, da naj bi projekt po neuradnih informacijah vseeno zaživel. Vprašanje je le, v kakšni obliki in s katerim investitorjem, zato naj bi na občini neposredno, in ne več prek posrednikov, pritisnili na tajvanskega poslovneža, da jim pove, kakšni so njegovi načrti. Vzporedno naj bi se že dogovarjali z novim investitorjem, saj se dozdajšnji potencialni vlagatelj, s katerim je sodelovanje pred časom že prekinila tudi njegova pravna zastopnica v Sloveniji Mojca Veljkovič, do zdaj še ni dogovoril niti za morebitne proizvodne prostore. V javnosti se je največ največkrat omenjala hala nekdanje trgovske družbe Maxina na Tržaški cesti.
