Slovenija je v zadnjih petih letih doživela recesijo z dvojnim dnom, v zadnjem času pa so se razmere zaradi različnih ukrepov izboljšale, med drugim zaradi ukrepov za krepitev bančnega sistema, izboljšanja stečajne zakonodaje, reforme trga dela in dodatne podpore gospodinjstvom z nizkimi dohodki prek sistema davkov in socialnih transferjev.
Obsežne strukturne reforme in izboljšanje konkurenčnosti po letu 2010, ko je Slovenija postala članica OECD, državi pomagajo pri utrjevanju začetka gospodarskega okrevanja, a jo čaka še dela. Če se bo želela hitreje približati vodilnim državam po kriterijih dohodka na prebivalca in stopnje produktivnosti, bo morala izvesti različne strukturne reforme, so zapisali v ta teden objavljeni publikaciji OECD360 Slovenija 2015.
"Slovenija mora sestopiti z vrha lestvice OECD držav z največjimi ovirami za konkurenco na trgu," so zapisali. Privabiti moramo več tujih kapitalskih investicij, kar bo po njihovem mnenju olajšalo proces razdolževanja gospodarstva, okrepiti je treba politiko spodbujanja in varstva konkurence, korporativno upravljanje državnih podjetij je treba izboljšati, koristno pa bi bilo tudi nadaljnje zmanjševanje državnega lastništva.
Sloveniji bi po mnenju OECD koristila tudi temeljita prevetritev politik izobraževanja, usposabljanja in inoviranja. Splošna ocena teh politik je sicer relativno dobra, vendar menijo, da je prostora za izboljšave še veliko. "Izobraževalni sistem in sistem usposabljanja morata bolj učinkovito odpravljati regionalne razlike, saj nekatera območja izkazujejo visok delež nizko kvalificiranih delovnih mest," so navedli. Svetujejo tudi tesnejše sodelovanje raziskovalnih ustanov in zasebnega sektorja.
Naslednji nasvet OECD se nanaša na področje davkov. "Slovenija potrebuje reformo davčnega sistema na dohodkovno nevtralen način in zaustavitev hitre rasti odhodkov zaradi staranja prebivalstva, zlasti pokojnin in zdravstva," pravijo. Vlada si mora prizadevati tudi za nadaljnjo reformo pokojninskega sistema v smeri povečanja njegove dolgoročne vzdržnosti z dvigom upokojitvene starosti in podaljšanjem minimalne zavarovalne dobe za pridobitev pravice do polne pokojnine, dodajajo.
