Grške banke so odvisne od financiranja ECB, vendar osrednja denarna ustanova v območju evra grških obveznic ne sprejema več kot zavarovanje za posojila v rednih operacijah refinanciranja. Grške banke se tako zdaj zanašajo na mehanizem ELA, ki pa je dražji od rednih operacij refinanciranja.
Če Grčija s posojilodajalci ne bo dosegla dogovora, bi to državo lahko potisnilo v plačilno nesposobnost.
Grške banke nujno potrebujejo svež denar. Posamezniki in podjetja so od začetka decembra do konca februarja z računov dvignili 25 milijard evrov, saj se bojijo, da bo Grčija pod vodstvom vlade premierja Aleksisa Ciprasa postala plačilno nesposobna.
Zadnji pogovori med Grčijo in posojilodajalci o končnem programu reform, v zameno za katerega naj bi EU Atenam izplačala preostanek od skupno 240 milijard evrov vredne mednarodne finančne pomoči, so se v sredo končali brez dogovora, finančni ministri območja evra pa naj se ne bi sestali kmalu.