Vse se je začelo z generalnim sekretarjem jugoslovanske smučarske zveze Josom Gorcem, ki je bil eden od ključnih ljudi pri nastanku letalnice. On je bil tudi ključna oseba, da so se smučarski poleti uvrstili na seznam FIS-a. Gorec je leta 1932 prosil inženirja Stanka Bloudka, da naredi načrte za tako imenovani veliki hrib K-80.
FIS takrat namreč ni pustila večjih skakalnic. Istočasno je načrte za večjo skakalnico K-90 naredil tudi Ivan Rožman in nazadnje so uporabili njegov načrt, čeprav so jo poimenovali po Bloudku, kar je Rožmana zelo razjezilo.
Četrtega februarja 1934 je bila velika odprta. Na državnem jugoslovanskem prvenstvu je zmagal Franc Palme s skokoma 55 in 60 metrov, 25. marca pa je bilo prvo mednarodno tekmovanje in Birger Ruud je postavil svetovni rekord pri 92 metrih. Le malo pozneje je rekord za dva metra popravil njegov brat Sigmund Ruud.
Leta 1935 je Stanko Bloudek prevzel inženirski nadzor nad skakalnico in v času njegovega delovanja so na skakalnici kar enajstkrat popravili svetovni rekord. Petnajstega marca 1936 je Avstrijec Sepp Bradl prvi uradno preskočil takrat magično mejo 100 metrov (101,5 metra). Dve leti pozneje je Bradl s 107 metri postavil nov svetovni rekord. Isto leto se je Gorec na konferenci v Helsinkih močno potegoval za polete in s podporo Arnolda Lunna in Reinharda Straumana dosegel, da je FIS dovolila smučarske polete, a samo za namene študiranja skokov.
Leta 1939 je Bloudek konstruiral prvo preprosto 300-metrsko vzpenjačo v Planici. Sigmund Ruud jo je v knjigi poimenoval mamutski hrib. Naslednje tekmovanje je bilo šele leta 1947, zmagal pa je Rudi Finžgar, ki je znan tudi kot soustanovitelj Elana. Leta 1948 je Švicar Fritz Tschannen skočil 120 metrov, isto dolžino je dosegel Janez Polda, Charles Blum pa je skočil celo 121 metrov.
Leta 1952 je Bloudek v Planici zasnoval tri manjše skakalnice za trening, opravili so tudi prvo obnovo velike skakalnice. Bloudek je umrl leta 1959. Prvi svetovni pokal je bil leta 1980, zmagal pa je Hubert Neuper. Od takrat naprej je Planica postala stalnica v karavani svetovnega pokala, z njo tudi smučarski poleti, na njej pa so imeli precejšnje uspehe tudi slovenski skakalci.
Dogodki na današnji dan
1821 – Grčija razglasi neodvisnost
1918 – ustanovljena je prva samostojna beloruska država Beloruska ljudska republika
1941 – Kraljevina Jugoslavija na Dunaju podpiše pristop k trojnemu paktu, kar spodbudi burne demonstracije
1944 – v Beli krajini se začnejo volitve v Narodnoosvobodilne odbore
1955 – na avstrijskem Koroškem ustanovljena Zveza slovenskih organizacij
1957 – Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Nemčija, Italija in Francija podpišejo dogovor o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti
1981 – slovenska skupščina sprejme srednjeročni načrt razvoja Slovenije
Rojstva na današnji dan
826 – al-Mubarad, arabski slovničar, literarni teoretik
1133 – Henrik II., angleški kralj
1786 – Giovanni Battista Amici, italijanski astronom, optik
1842 – Antonio Fogazzaro, italijanski pisatelj
1867 – Arturo Toscanini, italijanski dirigent
1881 – Bela Bartok, madžarski skladatelj, pianist, dirigent
1921 – Simone Kaminker – Simone Signoret, francoska filmska igralka
1925 – Flannery O'Connor, ameriška pisateljica
1942 – Aretha Franklin, ameriška pevka
1946 – Daniel Bensaid, francoski filozof, politični aktivist
1947 – Elton John, angleški glasbenik
Smrti na današnji dan
1273 – Thomas Berard, 20. veliki mojster vitezov templjarjev
1323 – Marija Ogrska, neapeljska kraljica
1392 – Hosokava Jorijuki, japonski samuraj, državnik
1801 – Novalis, nemški pesnik
1860 – James Braid, škotski zdravnik
1867 – Friedlieb Ferdinand Runge, nemški kemik
1907 – Ernst Guastav Benjamin von Bergmann, nemški kirurg
1910 – Filip Kumbatovič Kalan, slovenski pisatelj, teatrolog
1918 – Claude Achille Debussy, francoski skladatelj
1968 – Karel Levičnik, slovenski general
1997 – Luong Kim Dinh, vietnamski katoliški misijonar, učenjak in zgodovinar filozofije
