Gre za 28 večinoma bosanskih delavcev v bavarskem mestu Wolfratshausen, ki zadnje tri mesece niso dobili plačila, pred približno tednom dni pa so se uprli. Skoraj so ostali tudi brez prenočišča, saj jim Kaltat očitno ni plačeval najemnine za bivanje. Ob posredovanju novinarke bavarskega javnega radia Bayerischer Rundfunk so na pomoč priskočile mestne oblasti, ki so delavcem zagotovile po 20 evrov za najosnovnejše potrebe in v tem tednu prehrano v javni kuhinji, piše časnik.
Kot je povedal župan Klaus Heilinglechner, je z glavnima izvajalcema del, nemškim Leitnerjem in avstrijskim Porrom, dogovorjeno, da lahko delavci v svojih nemških stanovanjih ostanejo še en teden, nato morajo domov.
Ministrstvo za delo meni, da ima ZZZS že danes vse možnosti za preverjanje pogojev za izdajo obrazca A1, da bi pa moralo to preverjanje prevzeti finančna uprava, ministrstvo za finance pa trdi, da lahko to glede na že vzpostavljen sistem prijave v socialno zavarovanje in pristojnost nadzora nad podatki v svojih evidencah vodi samo ZZZS. Že lani so se dogovorili za sestanek med ministrstvoma in ZZZS, a se doslej še niso uspeli sestati.
V Porru in Leitnerju so po navedbah Dnevnika zatrdili, da so vse račune Birogradnjam plačali. V Porru so sklepali, da je podizvajalec iz izplačil plačeval tudi delavce, in dejali, da se za delavce čutijo odgovorne, zato jim bodo pomagali. V Leitnerju so dejali, da so od delavcev izvedeli, da niso dobili plačil, in da ne morejo stopiti v stik z vodstvom Birogradenj.
Kaltak pa je za Dnevnik dejal, da delavci plačila ne dobijo, ker jim Porr in Leitner dolgujeta že okoli 200.000 evrov. Dodal je, da je to že njegovo peto podjetje, ki ga je Leitner "popolnoma uničil", da ga nihče od delavcev ni klical in da ima sam težave z neodzivnostjo Leitnerja.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so opozorili, da Birogradnje niso prvo podjetje, prek katerega Kaltak izkorišča delavce - to je po njihovih navedbah počel že s podjetjema Kaltgrad (kasneje preimenovanega v Tomograd) in Bis gradnje. Kaltgrad je naknadno prepisal na slamnatega lastnika v BiH, pri Bis gradnjah in Birogradnjah pa je to storil že ob ustanovitvi, sam pa le prevzel pooblastilo za vodenje. V nobenem od podjetij delavcem ni plačeval socialnih prispevkov, navaja časnik.
Kaltak ima po navedbah Dnevnika sicer v Sloveniji le še nabiralnike in tu od leta 2011 praktično ne posluje več. Čeprav je opravljanje dejavnosti v matični državi po evropskih predpisih pogoj, da lahko podjetje svoje delavce napoti na delo v tujino, pa Kaltakova podjetja doslej niso imela težav pri pridobivanju dovoljenj za te napotitve (obrazcev A1), ki jih izdaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Zavod ne preverja, ali delodajalci izpolnjujejo omenjeni pogoj za njihovo pridobitev. Kot so Dnevniku povedali na zavodu, nimajo ustreznih tehničnih in kadrovskih zmogljivosti, hkrati pa bi za tovrstno preverjanje in ukrepanje potrebovali pravno podlago, ki da je zdaj nimajo. Se pa strinjajo, da bi to morali rešiti s sistemsko rešitvijo, ki bi preprečevala zlorabe.
