Pri nas je vse več takih, ki imajo zaposlitev, a jim kljub temu grozi, da bodo postali brezdomci. Naša bralka in njeni hčerki se kljub zaposlitvi utapljajo v dolgovih in živijo na le 20 kvadratnih metrih, zanje in druge najemnike pa prihajajo še težji časi.
Arhiv Svet24
Čeprav kar tretjina najemnikov zamuja s plačili najemnin, Janković načrtuje zvišanje neprofitnih najemnin za četrtino.
Arhiv Svet24
Gibanje cen nepremičnin
Kaj je primerno stanovanje?
V 78. členu naše ustave piše: »Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje.« O tem, kaj je primerno stanovanje, ima naša država več različnih mnenj. Tako je za tričlansko družino glede na Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev primerno stanovanje veliko 110 m². Če računate, da bo zaradi dokaj nizkih prejemkov vaše težave z neprofitnim stanovanjem reševal kateri od stanovanjskih skladov, bo za tričlansko družino primerno stanovanje do 70 m². Če so vaši prejemki res majhni, se bo vaša tričlanska družina morala sprijazniti s kvadraturo do 55 m². In če ste resnično na psu in zadolženi do vratu ter računate, da vam bo država omogočila vsaj bivalno enoto, potem se morate sprijazniti tudi z 20 m².
»Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje.« Ustava RS
V bivalni enoti
Tako je na 19 m² bivalne površine končala naša bralka z dvema hčerkama. Čeprav ima ves čas zaposlitev, se ji je zaradi bolezni življenje postavilo na glavo, in v štirih letih je do Javnega stanovanjskega sklada MOL pridelala kar 13.000 evrov dolga. »Zaradi bolezni in dolgotrajnih bolniških odsotnosti sem najprej zaostajala s plačilom stroškov najema, da bi lahko preživeli, da sta imeli dekleti za šolo in hrano ter osnovne življenjske potrebe, brez dopustov in počitnic,« nam pojasni. Nekaj časa je luknjo v prihodkih krpala s krediti, nato pa je denarja zmanjkalo tudi za poplačilo teh. Subvencije za najemnino ji niso odobrili, od očeta hčerk preživnine že leta ne dobiva. Po letih trpljenja zdaj prebiva v bivalni enoti.
»Hoteli so me tudi že deložirati … če ne bi pristala, da se izselim iz stanovanja in se pod prisilo preselim v bivalno enoto. Tu imamo eno sobo za vse tri … za spanje, kuhanje, pranje in sušenje perila, brez balkona. Treh postelj nisem imela kam dati, o omarah, mizi in stolih pa lahko samo sanja,« opiše bivalne razmere, v katerih se je znašla.
»Toda veste, kaj je najhuje? Res je, da je najemnina tu precej nižja, 80 evrov, a za stroške plačujem celo več kot prej za 55 kvadratnih metrov veliko stanovanje. Ta mesec je bila položnica za SPL kar 180 evrov. Kje naj vzamem?« doda.
»Treh postelj nisem imela kam dati, o omarah, mizi in stolih lahko samo sanjam.« Uporabnica bivalne enote
A najemnine bodo višje
Samo v neprofitnih stanovanjih, ki so v lasti bodisi MOL bodisi JSS MOL, živi okoli 4000 družin. Kar tretjina vseh pa zamuja s plačili najemnine. Dolg, ki ga imajo najemniki do stanovanjskega sklada, znaša kar 1,475.501,37 evra ali v povprečju okoli 1100 evrov na vsakega dolžnika. Kljub temu je župan Zoran Janković prepričan, da je treba najemnine povišati za 25 odstotkov, težave tistih, ki plačevanja ne bi zmogli, pa bi reševali s subvencijami. A kot kaže primer naše bralke in kot se je že večkrat izkazalo v praksi, subvencije ne pridejo vedno tja, kjer jih najbolj potrebujejo.
V Sloveniji primanjkuje več kot 7000 neprofitnih najemniških stanovanj. Samo v Ljubljani okoli 3000.
Nov nacionalni stanovanjski program
Te dni je v obravnavi nov nacionalni stanovanjski program, poleg tega pa je ministrstvo za okolje objavilo študijo, na podlagi katere je program pripravilo. Če pričakujete, da boste v študiji našli podatke o tem, kakšno je razmerje med prihodki gospodinjstev in povprečno ceno kvadratnega metra oziroma višino najemnin, ste se krepko zmotili. Kupna moč oziroma njen padec snovalcev stanovanjskih gradenj ne zanima. Namesto da bi v programu zares opredelili, kaj je, kot ustavna kategorija, primerno stanovanje in kot cilj stanovanjskega načrta zastavili sprejetje ukrepov, ki bi omogočili, da se cena primernega stanovanja približa dohodkom gospodinjstev, so rešitev našli v povečevanju deleža najemniških stanovanj. Ob tem, da bi ukinili neprofitne najemnine in uvedli višje, tako imenovane stroškovne najemnine. Bojimo se, da bo ob sprejetju takega nacionalnega stanovanjskega programa treba popraviti tudi ustavo in vanjo zapisati: »Država ustvarja možnosti, da si državljani, ki si to lahko privoščijo, pridobijo primerno stanovanje.«
Arhiv Svet24
