Po besedah Igorja Vizjaka iz Razvojnega centra Novo mesto so imeli prednost projekti z večjo lastno udeležbo, saj precej denarja iz evropskih skladov ne bo nepovratnega. Pri odločanju so se med drugim naslonili na kriterij, koliko novih delovnih mest bo projekt prinesel in kako bo prispeval k varovanju naravne in kulturne dediščine. Sicer pa pet izbranih projektov še ni dokončno odobrenih.
»Številka več kot 100.000 obiskov na leto govori, da so Gorjanci daleč najbolj obetaven turistični cilj pokrajinskega pomena.« - Ivo Kuljaj, direktor Zavoda za turizem.
Neodobrena Zgodba o Gorjancih predvideva nujno ureditev samoniklega razvoja turizma. »Pri tem mislimo na ureditev divjih pohodniških poti po zasebnih zemljiščih, prav takšno parkiranje, ureditev smrtno nevarne ceste Gabrje–Krvavi kamen in osnovne komunalne infrastrukture. Številka več kot 100.000 obiskov na leto govori, da so Gorjanci ta čas daleč najbolj obetaven turistični cilj pokrajinskega pomena, česar ne bi smel spregledati noben regionalni razvojni program,« pa meni direktor novomeškega Zavoda za turizem Ivan Kuljaj.
Vizjak ob tem navaja, da obstajajo še drugi viri in razpisi. »Pomembno je, da imamo pripravljene projekte,« je opozoril in dodal, da žal za Gorjance niso sprejeti niti občinski ureditveni načrti.
Novomeški podžupan Boštjan Grobler je skupek devetih projektov označil za spisek želja, ki krepko presega količino denarja, ki je na voljo. »Gorjance moramo imeti rezervirane zase, pretirana gradnja tja ne spada.«
Novomeška Šmarna gora
Roman Zaletel, ki v imenu lastnikov upravlja 820 hektarov veliko posestvo Hren v s turizmom najbolj obremenjenem osrednjem delu Gorjancev, pravi, da so obiskovalci dobrodošli, če se držijo gozdnega bontona. »S planinci ni težav, a na Gorjance ne pridejo le oni. Gorjanci so postali novomeška 'Šmarna gora'. Številni so arogantni, turizem v taki obliki je postal moteč. Gorjanci niso samo za ljudi, so tudi za živali,« opozarja in dodaja, da je največ težav zaradi neurejenih divjih poti, prevelikega števila obiskovalcev in posledično smeti ter neurejenega prometa.
»Ko je sneg, uredimo izogibališča, ki pa so takoj zasedena s parkiranimi avtomobili, zaradi katerih lani reševalci niso mogli do umirajočega človeka na Trdinovem vrhu. Velik problem so tudi prireditve, na katere pride tudi po pet tisoč ljudi, ki za sabo pustijo pravo razdejanje, za skoraj vsako bukvijo pa ostanejo njihovi iztrebki,« našteva Zaletel in dodaja: »Ne pričakujemo denarne pomoči, želimo pa, da nam uredite papirje, in to ne čez tri leta, ampak takoj.«
Po volitvah nanje pozabijo
»Gorjanci niso krajinski park in zanje ne obstaja varstveni režim, čeprav se prav s pogorja Gorjancev oskrbujemo s pitno vodo.« - Andreja Škedelj Petrič iz Zavoda za varstvo narave.
Andreja Škedelj Petrič iz Zavoda za varstvo narave je med drugim dejala, naj bo turistična infrastruktura omejena na tri mesta – Gospodično, Miklavž in Fabriko. Marjan Grah iz Zavoda za gozdove pa je povedal, da so planinske poti speljane napačno, naravnost v klanec, zaradi česar so izpostavljene močni eroziji, predsednik novomeškega planinskega društva Tone Progar pa dodal, da so poti široke en meter, in ne osem, in da se morajo pohodniki tega držati, ne pa jih širiti in ustvarjati bližnjic.
Najbolj pa negativne posledice čutijo prebivalci Gabrja, ki od tega nimajo ničesar, razen po dolgem in počez zaparkirane vasi. Pravijo, da so pripravljeni sodelovati, a jih upoštevajo le pred volitvami, potem pa je hitro vse pozabljeno.
