Kot je Vatovec pojasnil na skupni na novinarski konferenci poslancev ZL, DeSUS, SD in ZaAB, je odločanje o človekovih pravicah istospolnih, kot jim jih daje novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, nedopustno, saj gre v primeru te novele za odpravo obstoječe sistemske diskriminacije.
Razlog za spremembo definicije zakonske zveze v omenjeni noveli je po njegovih besedah popolna izenačitev istospolnih parov z raznospolnimi, tako glede pravic kot dolžnosti. Kot je prepričan, smo s sprejetjem novele pridobili vsi, nihče pa ni nič izgubil. Tako so po njegovih navedbah vsi argumenti, ki jih navajajo nasprotniki novele, neresnični in namenjeni le širjenju neupravičenega strahu. V strankah ZL, DeSUS, SD in ZaAB ostro obsojajo uporabo sovražnega govora in širjenje neresnic, ki jih ob zagovarjanju referenduma poslužuje Katoliška cerkev s podporo NSi in SDS, je še dejal Vatovec.
Poslanci so omenjeno zahtevo vložili danes na prvi dan zbiranja podpisov za razpis referenduma, ki je tudi prvi zakonsko možni dan, ko lahko zahtevo vložijo. Kot je pojasnil Vatovec, ne želijo po nepotrebnem obremenjevati pobudnikov referenduma in upravnih enot, zato si želijo, da o njihovem predlogu državni zbor odloči čim prej. "Zavlačevanje pa bi na nek način pomenilo tudi norčevanje iz volivk in volivcev," je dejal. Po njegovih besedah mora biti seja po poslovniku DZ sklicana v 15 dneh.
Kot je še dejal Vatovec, je nerazumljivo, da danes ob njih ni predstavnikov SMC, ki se predstavlja kot branik pravne države in načelnosti. "Očitno je teptanje pravic in manjšine na nek način tisto, kar razumejo kot etično in moralno," je dejal.
Vatovec sicer meni, da tudi poslanci SMC nimajo izbire, da danes vloženega predloga ne bi podprli, "ker bi bilo nedopustno razpisati nedopusten referendum". "Pričakujem, da bo nastala neka vladna kriza, če bi Stranka modernega centra na nek način zgrešila na tem izpitu iz prava in načelnosti," je še dodal.
Zahtevo je podpisalo vseh šest poslancev ZL, prav tako vseh šest iz SD in vsi štirje iz ZaAB, prav tako pa tudi sedem od desetih poslancev DeSUS. Kot je pojasnil Primož Hainz (DeSUS), so vsi poslanci DeSUS, ki so zahtevo podpisali, prepričani, da mora DZ o tem odločati. Kako pa bodo glasovali, je njihova stvar, je pojasnil Hainz. Ob obravnavi novele v DZ so jo sicer podprli trije poslanci DeSUS, dva sta bila na glasovanju vzdržana, ene poslanke ni bilo, štirje pa so bili proti.
Hainz je osebno prepričan, da nasprotniki novele zlorabljajo parolo Za otroke gre. Kot pravi, razume starejše, ki so živeli v nekem drugačnem času in zato mislijo drugače, za kar imajo tudi pravico. Pred stoletji so zažigali čarovnice, ampak svet se spreminja, je poudaril. Ob tem je izrazil tudi obžalovanje, da se je Katoliška cerkev tako močno angažirala ob vprašanju, ki je izrazito političnega značaja.
Matjaž Nemec (SD) je pojasnil, da so podpisi pod zahtevo dolžnost, ki presega politične odločitve, saj gre za odgovornost do človekovih pravic kot najvišjega postulata demokracije. "Človekove pravice niso last politike, niso last družbene klime in niso last ustavnega sodišča," je dejal. Za njih po njegovih besedah nista sprejemljiva barantanje in manipuliranje o človekovih pravicah. "Kot sopodpisniki želimo s to odločitvijo postaviti jasen demokratičen mejnik naši družbi, ki naj jasno pove, da človekove pravice niso pravice privilegiranih, temveč pravice vseh, čisto vseh, tudi istospolno usmerjenih," je poudaril.
Ali se zavedamo, da smo v 21. stoletju?
Po besedah Janija Möderndorferja (ZaAB) bi bil že čas, da se vsi zavedamo, da smo v 21. stoletju "prerasli in prebrodili določene otroške ošpice, ki jih nekateri enostavno ne morejo preboleti". "Verjamem v razum tudi tistih, ki niso dali podpisa, da bodo s svojo razpravo in nenazadnje tudi z odločanjem prispevali svoj obvezen in dolžan prispevek, ki so ga izkazali pri sprejemanju samega zakona," je dejal.
Omenjeno novelo, ki jo je v začetku marca DZ sprejel z 51 glasovi za in 28 glasovi proti, so predlagali v ZL. Po sprejemu novele pa je koalicija Za otroke gre vložila pobudo za začetek zbiranja podpisov za referendum.
Če DZ razpis referenduma na podlagi danes vložene zahteve 23 poslancev zavrne, se lahko njegovi predlagatelji obrnejo na ustavno sodišče. Če DZ tega ne stori, pa referenduma ne more preprečiti nihče.
