Za hranjenje labodov ob reki Dravi pozimi so v skladu z elaboratom odgovorni delavci komunalnega podjetja Snaga.
Mariborčani, ki se sprehajajo na Lentu ob Dravi, lahko uživajo ob pogledu na labode, ki sicer polepšajo mestno kuliso v tem delu mesta, a so prav slednji v zadnjem času sprožili pravi spopad.
Za tako imenovano labodjo malico so ob jutrih odgovorni delavci komunalnega podjetja Snaga, ki pa se tega po mnenju mariborskega ljubiteljskega ekologa Franca Jesenka lotevajo napačno in na nepravem mestu.
»Labodi so vodne ptice, ki se ne hranijo na suhem. Pozdravljam sicer njihovo zavzetost oziroma skrb za hranjenje, vendar bi to morali početi drugače, zato me vsako jutro čaka isti obred. Nasipano koruzo na betonski rampi za spuščanje plovil v reko Dravo moram najprej pomesti na kup in pozneje še v vreče, da jo lahko pozno popoldne nastavim na ustrezno mesto nekoliko nižje. Ni prav, da se ptice hranijo tam, kjer ni njihov prostor, zato hrano vselej s svojim avtomobilom odpeljem tja, kamor spada. Bližje reki in dlje od prometa,« meni Jesenek in kot primer doda nedavno iskanje letalskih bomb iz druge svetovne vojne v Dravi, ko so avtomobili pristojnih služb vozili po koruzi in labodom hrano popolnoma uničili oziroma zdrobili.
Prepričan je, da so labodi stvar narave, zato se občina oziroma občinsko podjetje v to zadevo ne bi smelo mešati. Moti ga tudi, da ga pri jutranjem opravilu nadzorujejo. »Zgodilo se je, da me je ob Dravi obiskala uslužbenka Snage in povprašala, kaj tukaj počnem. Razložil sem ji svoje poslanstvo, saj me skrbi dejstvo, da se na dovozni poti v reko zaradi nasute hrane zbirajo številne ptice, največ je golobov, in zato je tudi veliko iztrebkov. Mešanje s hrano lahko povzroči izbruh bolezni, saj je prostor povrhu premajhen za vse labode, mnogi pa bi se ob tej količini hrane preobjedli in zaradi tega pozneje lahko poginili. Skrbim za njihovo ustrezno prehranjevanje,« je pojasnil Jesenek, ki želi popraviti napako pristojnih služb, in obljubil, da ne bo nehal. »Labodji bioritem sem proučil in labodi me vsak dan čakajo, ko jih pridem hranit,« je dejal in zaključil: »Če že imamo vodne ptice, sem na občini predlagal, da bi jim morali zagotoviti vsaj naravni minimum. Nasuli bi jim nekaj gramoza, da bi imeli primeren sestop iz vode, kjer se lahko odcedijo in hranijo, ne pa da morajo plezati po kamnitih skalah.«
V Snagi, kjer skrbijo za urejanje zelenih in utrjenih javnih površin v mestu, kamor spada hranjenje prostoživečih živali v zimskem času, ki se financira iz proračuna, odgovarjajo: »Zavedamo se pomembnosti pravilnega ravnanja s prostoživečimi živalmi in tveganj, ki jih prinaša njihova povečana prisotnost v urbanih središčih. Ključno je nadzorovanje in obvladovanje različnih bolezni. Elaborat so izdelali pristojni veterinarji, krmišče je bilo določeno na osnovi skupnega ogleda mogočih lokacij, zaposleni pa po protokolu hranjenja (čas, tip krme in predvidene količine, vzdrževanje krmišča …) delajo strokovno.« Z Jesenekom sodelujejo, vendar aktivnosti, saj nosijo odgovornost do javne higiene, ne morejo izvajati drugače, kot jih je predpisala stroka.
