Šoštanj: Poleg revščine jih je prizadela še smrt otroka
Tilen Pajek
20. 3. 2015, 06.56
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:
Smonkarjevi negotovo zrejo v prihodnost. Kljub temu se jim nasmihajo lepši časi, saj v nesreči le niso ostali sami.
Azrina iskrica
Štiričlanska družina iz okolice Šoštanja, ki živi v izjemno neprimernih razmerah, lahko pričakuje boljše čase. Po smrti sina Uroša zaradi vodenih koz, ki so se razširile na jetra, so prostovoljci začeli pripravljati dobrodelne akcije in jim dokazali, da niso ostali sami. Gre za skupino Azrina iskrica, cilj katere je pomagati in motivirati ljudi, da mogoče že majhna pomoč nekomu pomaga in olajša življenje.
»Pred nami je nova akcija in spet žalostna zgodba. Kje začeti in kaj narediti, ko te doleti takšna izguba oziroma na splošno življenjska stiska, je njihova glavna skrb,« nam je povedala vodja skupine Azra Salkić. Skupina trenutno za omenjeno družino, ki jo je Uroševa smrt presenetila za silvestrovo, zbira hrano, vse vrste higienskih pripomočkov, razna oblačila, šolske potrebščine in seveda kakšno finančno pomoč, s katero si bo družina Smonkar vsaj malo olajšala stisko. »Ljudje so slišali poziv in pomagajo. Te dni je iz Ljubljane prišel gospod, ki je družino odpeljal na nakupe po živila in ji poravnal račun v vrednosti 200 evrov,« je dejanje prostovoljca opisala Azra.
Azrina iskrica
Na silvestrovo so ostali brez Uroša.
Domovanje Smonkarjevih razpada in primorani so živeti v higiensko neprimernih razmerah. Denarja za vzdrževanje domovanja ni, saj je edini zaposlen oče, ki dela za minimalno plačo. Starša si želita, da bi vsaj 15-letni Klemen in komaj osemletni Anže preživela dostojno otroštvo, zato jim pomoč ljudi pomeni res veliko. »Razočarani smo, da občina tej zgodbi ne prisluhne, da bi se zadeve čim prej uredile. Od njih nimamo nobenega odgovora,« je dodala Salkićeva. Trenutno si najbolj želi, da bi našli tudi kakšnega pleskarja, ki bi jim pomagal in bi tej pozabljeni družini uredil bivalne prostore. Smrt bratca Uroša je sicer vidno prizadela tudi Klemna, ki mu je posvetil verz: »Oče nebeški je angelce štel, mu eden je zmanjkal, si Uroš tebe je vzel. Zdaj prazen dom sta in dvorišče, a zaman družinsko oko te išče.« Mama Sabina mora še naprej negotovo zreti v prihodnost, vendar je k sreči tudi za njih posvetila iskrica upanja.
Azrina iskrica
