Ministrica na resorju za študijsko problematiko Ana Belčič je na današnji novinarski konferenci pojasnila, da je osnutek novega statuta Univerze v Ljubljani predvidel zmanjšanje možnosti opravljanja posameznega izpita s sedanjih šestih na štiri, pri čemer bi bil tretji pristop k opravljanju izpita že plačljiv, medtem ko so danes plačljivi četrti, peti in šesti.
Kot je dejal podpredsednik študentskega sveta ljubljanske univerze Matej Drobnič, menijo, da so argumenti vodstva univerze za tako spremembo neutemeljeni, predlog pa je nesprejemljiv in nesmiseln. Sicer pa si pri pripravi statuta želijo večje transparentnosti in vključevanja več deležnikov, tudi študentov.
V anketi, ki jo je resor za študijsko problematiko opravil v februarju, je sodelovalo 8264 študentov praktično z vseh fakultet ljubljanske univerze, od katerih jih je 70 odstotkov vpisanih na prvo stopnjo, preostalih 30 odstotkov pa na drugo stopnjo študija.
V Študentski organizaciji univerze (ŠOU) v Ljubljana so preverjali tudi, kako je s številom izpitnih rokov na drugih univerzah in ugotovili, da so tudi med prvimi 200 uvrščenimi univerzami na šanghajski lestvici kakovosti univerz take, ki imajo višje število možnih opravljanj izpitov kot Univerza v Ljubljani. Med njimi je Belčičeva kot univerze z neomejenim število pristopov omenila univerze v Rimu, Milanu in Padovi.
Po navedbah Belčičeve so ugotovili, da obstaja zelo majhen delež študentov, ki pri izpitih nimajo nikoli težav. Le 21,6 odstotka študentov je namreč odgovorilo, da jim na letnik ni treba nobenega od izpitov opravljati več kot dvakrat.
Kar 52 odstotkov pa je odgovorilo, da doživljajo večkratni neuspeh pri vsaj enem, dveh ali treh predmetih na letnik. Kot razloge za neuspeh so največkrat navedli prenatrpanost izpitnih rokov, preobremenjenost in časovno stisko ter zahtevnost izpita.
Belčičeva je poudarila, da so na problem preobremenjenosti že opozarjali, povezujejo pa jo s nekakovostno implementacijo bolonjske reforme. So pa po njenih besedah kot pomemben dejavnik, ki vpliva na študij, preverili tudi študentsko delo.
Večina vprašanih študentov je sicer menila, da jih študentsko delo pri opravljanju študijskih obveznosti ne omejuje pretirano. Približno 20 odstotkov pa je navedlo, da jim študentsko delo sploh omogoča, da lahko študirajo in velik delež teh tudi priznava, da delo predstavlja oviro kakovostni pripravi na izpite.
Omenjena sprememba statuta bi tako po oceni Belčičeve prizadela predvsem teh 20 odstotkov študentov. "Glede na to, da je 50 odstotkov takih, ki se jim zalomi na leto po dvakrat pri vsaj enem izpitu, pa bi lahko zelo velik odstotek študentov prišel do tega, da bi moral plačati za ta tretji izpitni rok," je pojasnila.
