Slovenija

Starši, ki ne cepijo otrok, ogrožajo druge

Črt Kaker
18. 3. 2015, 17.20
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Cepljenost otrok v Sloveniji zadnja leto vztrajno pada, hkrati pa se po državi vrstijo predavanja predvsem tujih zdravnikov, kot je denimo Slađana Velkov iz Makedonije, ki zanikajo napredek zahodne medicine in pri tem trdijo, da je cepljenje »srednjeveška zabloda«.

NIJZ

Stereotipi in posploševanje so rakava rana napredka vsake družbe. Zadnji diskurzi nasprotnikov cepljenja namreč kažejo na skrb vzbujajoče stanje v slovenski družbi. Trditve, da cepljenje povzroča avtizem in vrsto neželenih stranskih učinkov, pri starših vzbujajo skrb, čeprav do zdaj nobena resna znanstvena raziskava ni pokazala na povezavo med cepljenjem in avtizmom. A ne glede na to ima diskurz nasprotnikov cepljenja neposreden vpliv na zdravje ljudi.

V Sloveniji se v zadnjih letih vse bolj pojavljajo skupine staršev, ki dvomijo o potrebi obveznega cepljenja.

Čeprav smo v Sloveniji v preteklih letih dosegli visoko stopnjo cepljenosti proti nekaterim nalezljivim boleznim, ta v zadnjih letih močno pada. Glavni namen cepljenja je zaščita cepljene osebe, ob visokem deležu cepljenih v populaciji pa zagotavlja tudi kolektivno imunost. Toda zmanjšanje števila cepljenih povzroča porast nalezljivih bolezni, ki so bile še nekaj let blizu eliminacije. Seveda je tu v prvi vrsti govora o ošpicah. Po lanski epidemiji ošpic v Novi Gorici in primeru okužene medicinske sestre s pediatrične klinike so včeraj tudi iz idrijskega zdravstvenega doma sporočili, da so na območju Idrije zaznali primere obolelih z ošpicami. Iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so nam sporočili, da je za ošpicami zbolel leto dni star otrok, ki se je okužil v Avstriji in ni obiskoval šole ali vrtca. Ker je zaradi vprašljivega stanja precepljenosti proti ošpicam pričakovati pojave novih primerov obolelih, idrijski zdravniki pozivajo starejše od 30 let, da preverijo, ali so bili cepljeni proti ošpicam.

NIJZ

Svarila

»Ker so ošpice zelo nalezljiva bolezen, je potrebna visoka precepljenosti proti bolezni, saj s tem precej zmanjšamo možnost kroženja virusa v populaciji. Zato je za ošpice uspešen prag 95-odstotna precepljenost populacije. Ker pa je v zadnjem letu precepljenost padla in glede na to, da je okoli Slovenije kar nekaj izbruhov z ošpicami, lahko ob tej mobilnosti pričakujemo, da se bodo primeri še pojavljali,« so posvarili iz NIJZ. S hudo epidemijo ošpic se srečuje vse več evropskih držav, najhuje je v Berlinu, kjer je bila okužba z ošpicami za dojenčka usodna.

NIJZ

Direktorica ZD Idrija Urška Močnik 

Na vprašanje, zakaj se po njihovem mnenju vse več staršev odloča, da svojih otrok ne bodo cepili, so za Svet24 iz NIJZ odgovorili, da »je to vprašanje za te starše, je pa dejstvo, da odklanjajo cepljenje zaradi različnih razlogov, tudi zaradi nezaupanja v cepivo in medicino.«

Starševski strah

Starši, ki svojih otrok ne cepijo, poudarjajo ravno nezaupanje v medicino, cepivo in strah pred morebitnimi stranskimi učinki cepiva. Na NIJZ so povedali, da tako kot ostala zdravila, med katere spadajo tudi cepiva, ima tudi cepivo proti ošpicam lahko neželene učinke, ki pa so v večini primerov blagi, kot so bolečina na mestu vboda, rdečina, oteklina, povišana temperatura, slabost, driska, utrujenost, glavobol. A mnogi starši svojih otrok ne cepijo tudi zaradi prepričanja, da so ostali otroci precepljeni. Ob tem se ne zavedajo, da na tak način ogrožajo ostalo populacijo in predvsem otroke, ki ne morejo biti cepljeni iz medicinskih razlogov. Direktor pediatrične klinike Rajko Kenda je ob tem pred dnevi dejal, da lahko otrok, ki ni cepljen zaradi medicinskih razlogov, »zboli s hudimi posledicami, ker njegovi sosedje ali starši njegovih sošolcev menijo, da je cepljenje brez zveze in da so (sebično) neogroženi, ker so precepljeni drugi. Kaj bi si mislili o takšnih ljudeh?«

Cepljenje je v zadnjih desetletjih rešilo življenja milijonov otrok. Na začetku 20. stoletja so otroci dnevno umirali zaradi ošpic, otroške paralize, davice ... Danes predvsem v zahodnem svetu zaradi cepiv ni več tako, a kljub temu oslovski kašelj v nerazvitih državah sveta letno ubije kar 300.000 ljudi. Mar se res želimo vrniti v to temačno obdobje in s tem ogroziti življenja svojih otrok?