Iz Bruslja znova opozorila, da je treba ubraniti neodvisnost Banke Slovenije
STA / T.C.
10. 3. 2015, 17.15
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:
Finančni minister Dušan Mramor se je danes v Bruslju sestal s komisarjem za finančne in gospodarske zadeve Pierrom Moscovicijem, s katerim sta se pogovarjala zlasti o pomenu neodvisnosti Banke Slovenije. Moscovici je povedal, da je treba storiti vse za ubranitev neodvisnosti centralne banke, sicer bo to negativno vplivalo na položaj Slovenije.
Arhiv Svet24
Podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro, je že minuli teden v pismu premierju Miru Cerarju izpostavil pomen ubranitve neodvisnosti slovenske centralne banke in ocenil, da je bilo njeno ukrepanje v procesu sanacije bank, vključno z odpisom podrejenih obveznic, v skladu z zakonodajo EU.
Mramor Dombrovskisovo pismo razume kot "dobrodošlo opozorilo", da mora biti Slovenija zelo zelo pozorna ter pošiljati svetu jasne in pozitivne signale v povezavi z bančnim sektorjem, saj sta gospodarska rast in višja zaposlenost zelo krhki.
Minister je pojasnil, da so bili tudi poudarki v pismu predsednika Evropske centralne banke (ECB) Maria Draghija predsedniku komisije Jean-Claudu Junckerju, ki ga je Slovenija dobila v vednost, podobni. ECB so zaskrbeli predlogi za spremembo zakona o Banki Slovenije in zakona o bančništvu, s katerima bi se omejilo neodvisnost centralne banke, je povedal Mramor.
Moscovici je sicer po Mramorjevih besedah še izrazil navdušenje nad izboljšanjem stanja v Sloveniji ter posebej opozoril, da si ne sme država privoščiti ničesar, kar bi oslabilo podporo temu zagonu, pri čemer je izpostavil izjemno ugodno gospodarsko rast in večanje zaposlenosti, ter da ne sme odstopati od začrtanega proračuna za letos.
Slovenija je sicer v minulih dneh iz Bruslja dobila razmeroma pozitivna sporočila v sklopu zimskega gospodarskega svežnja, ki vključuje poročila o gospodarskem stanju članic EU, ugotovitve pregleda makroekonomskih neravnovesij v 16 članicah, tudi Sloveniji, ter posodobljene ocene proračunskih načrtov.
Slovenija je edina, ki je v procesu preverjanja makroekonomskih neravnovesij izboljšala svoj položaj, je izpostavil Mramor. Ta sicer še vedno obstajajo, a niso več presežna. Na fiskalnem področju pa je evroskupina v ponedeljek potrdila oceno, podano konec lanskega leta, da slovenski proračun za letos pretežno skladen z evropskimi proračunskimi pravili.
V zimskem gospodarskem svežnju komisija v pregledu uresničevanja osmih priporočil za ukrepanje, ki jih je lani dobila Slovenija, izpostavlja, da je bilo narejenega ogromno ter ponekod ugotavlja resen, ponekod pa delni napredek.
Poročilo je spodbudno, je pa še vrsta področij, na katerih je treba zagon sprememb ohraniti, je še izpostavil minister ter dodal, da komisija med izzivi pri nadaljnjem ukrepanju Slovenije izpostavlja slaba posojila, zmanjšanje zadolženosti podjetij, privatizacijo, nadaljnjo fiskalno konsolidacijo in tuje neposredne naložbe.
Vse to skupaj se izraža v odnosu investitorjev do Slovenije, ki je tudi danes doživela enega največjih padcev donosnosti na desetletne obveznice, je še poudaril minister. Obrestne mere na zadolževanje Slovenije so po njegovih besedah ponovno padle, kar daje zelo dobre možnosti za zmanjševanje obremenitve proračuna z obrestmi v naslednjih dveh letih.
"Če bo šlo tako naprej in če bomo ustrezno refinancirali naše dolgove, lahko naredimo tukaj pomembne prihranke," je sklenil minister, potem ko je dal v ponedeljek na vprašanje, kdaj bo šla Slovenija spet na trg, "standarden odgovor", da spremljajo razmere na trgih in poskušajo, ko je najbolj ugodno, refinancirati oziroma financirati finančne potrebe.
Peter Herman
