Po zakonu mora zdravstvena ustanova vsak primer nalezljive bolezni v roku nekaj ur prijaviti Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje, kjer nato preverijo, s kom vse je bil okuženi v stiku ter tako iščejo morebitne nove okužene.
Tri dni po stiku z okuženo osebo se je sicer še mogoče cepiti in s tem zagotoviti zaščito pred okužbo. Cepiti je možno, če oseba nima visoke vročine ali drugih hujših bolezenskih znakov.
Ošpice so v Sloveniji veljale za iztrebljene do leta 2009, ko so se začele spet pojavljati. Od lani je primerov veliko več, podobno kot drugod po svetu.
Ob zadnjem izbruhu ošpic pri nas konec lanskega leta, povezanem z mednarodno razstavo psov v Šempetru pri Gorici, se je okužilo več kot 40 ljudi. Med obolelimi so bili večinoma odrasli, pa tudi pet otrok, starih od šest mesecev do enajst let. Ti otroci niso bili cepljeni proti ošpicam.
Ošpice so zelo nalezljiva virusna bolezen, za katero so značilni povišana telesna temperatura, nahod, kašelj, vnetje očesnih veznic in pojav značilnega kožnega izpuščaja. Ta se pojavi na obrazu od tretjega do sedmega dneva bolezni, se nato razširi po telesu in traja štiri do sedem dni.
Zapleti bolezni se lahko kažejo kot vnetje srednjega ušesa, pljučnica, driska in vnetje možganskega tkiva. Smrtni izid bolezni je razmeroma redek.
Edina učinkovita zaščita pred ošpicami je cepljenje, še dodajajo na NIJZ. V Sloveniji je bilo obvezno cepljenje proti ošpicam uvedeno leta 1968. Drugi odmerek je bil uveden v program že v letu 1974 oziroma leta 1978. Od leta 1990 pa so otroci praviloma cepljeni proti ošpicam z dvema odmerkoma kombiniranega cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Prvi odmerek prejmejo po prvem letu starosti, drugega pa ob vstopu v šolo.