Kot je pojasnila ministrica, so za ministrstvo za zdravje in nujne investicije z rebalansom proračuna za letos dobili 29 odstotkov več sredstev, kot jih je bilo v rebalansu proračuna za lani. Prvič po več letih je tako njihov proračun presegel sto milijonov evrov (106,9 milijona evrov).
S tem se je nekako zaustavil trend zmanjševanja denarja za zdravje, je dejal ministrica. Tako bodo lahko po njenih besedah v celoti uresničili nujne investicije v letošnjem letu, med katerimi je naštela dokončanje izgradnje devetih od desetih urgentnih centrov, drugo fazo izgradnje diagnostičnega-terapevtskega servisa (DTS) oz. nove ljubljanske urgence in dokončanje projekta e-zdravje.
Pojasnila je, da je v ponedeljek podpisala sklep o izbiri izvajalca za nadaljevanje del za novo ljubljansko urgenco. Kdo je bil izbran, na današnji novinarski konferenci še ni želela razkriti, saj mu sklep še ni vročen in ne bi bilo korektno. V. d. generalnega direktorja direktorata za zdravstveno ekonomiko na ministrstvu za zdravje Tomaž Glažar pa je opozoril, da so možne tudi pritožbe neizbranih ponudnikov.
Glede sanacije vodovoda na onkološkem inštitutu je Glažar povedal, da so se pretekli teden sestali z vodstvom inštituta in se dogovorili za vzpostavitev primerne časovnice. Kot je dejal, se v bistvu celoten vodovod postavlja na novo in ne gre za popravilo starega. Je pa po njegovih besedah izredno naporno, ker obnova poteka ob delujočem onkološkem inštitutu.
Ravno zaradi prilagajanja delovanju inštituta se nekaterim stroškom ne bo mogoče izogniti, a po drugi strani so nekatere spremembe projektov delno pocenile izvedbo, je pojasnil. Pri tem je navedel, da je bila cena po revizijah z nekaj več kot devet milijonov evrov znižanja na zdajšnjih nekaj manj kot sedem milijonov. Na ministrstvu pa vztrajajo, da višjih stroškov, kot je bila določena cena, ne bo.
Sicer pa je ministrica danes med drugim pojasnila, da je priprava osnutka pravilnika nujne medicinske pomoči v zaključni fazi, a gre za zahtevna vprašanja, saj je treba pripraviti tudi celotno mrežo urgentnih centrov. Glažar je napovedal, da bo šel osnutek v javno razpravo marca.
Kolar Celarčeva je ob tem zagotovila, da bodo strokovne rešitve bodoče ureditve predstavljali tudi v lokalnih okoljih in se sestali tako z direktorji zdravstvenih zavodov, družinskimi zdravniki, župani. Obenem je poudarila, da se ob prehodu 1. januarja 2016 ne bo zgodilo nič takega, kar ne bi zagotavljalo vsem državljanom nujne medicinske pomoči vsaj v taki obliki ali še boljši, kot je sedaj.
