Kot so danes sporočili iz Nadškofije Maribor, so za poplačilo svojih dolgov namenili praktično vse svoje premoženje, višina končnega poplačila velike večine upnikov pa bo odvisna od uspešnosti unovčenja tega premoženja, pri čemer bo postopek potekal daljše časovno obdobje.
"Sklenitev sporazuma predstavlja za mariborsko nadškofijo zaključek enega izmed težjih obdobij v njenem obstoju, hkrati pa pomeni nov začetek v izpolnjevanju osnovnega poslanstva Cerkve, ki se uresničuje na področjih oznanjevanja, bogoslužja in dobrodelnosti," so zapisali v nadškofiji.
Zadnja leta je bilo po njihovih besedah izvajanje pastoralne dejavnosti zaradi napornega iskanja rešitve finančne situacije in s tem negotove prihodnosti mnogokrat oteženo. Zdaj upajo, da bo v prihodnje, kljub zelo omejenim finančnim virom, mogoče učinkoviteje načrtovati in uresničevati pastoralno dejavnost. K temu bo zagotovo pripomoglo tudi imenovanje novega nadškofa, ki ga očitno v Mariboru pričakujejo kmalu.
V nadškofiji ob tem pozdravljajo aktivno in konstruktivno sodelovanje bank ter vseh ostalih upnikov, niso pa pozabili niti na zahvalo sosednji škofiji Gradec-Seckau, ki naj bi jim pomagala s strokovno pomočjo in svetovanjem v postopku pogajanj. Ali jim je graška škofija priskočila na pomoč tudi z odkupom določenih nepremičnin, o čemer se je v medijih precej pisalo, v mariborski nadškofiji niso pojasnili.
Tudi drugih podrobnosti niso pojasnili, je pa Dnevnik že konec januarja poročal o dogovoru za dolgoročni reprogram obveznosti z Banko Sparkasse, ki je sicer v avstrijski lasti in jo vodi nekdanji član uprave NKBM Andrej Plos. Nadškofija je sicer zadolžena pri najmanj štirih slovenskih bankah v tuji lasti, poleg banke Sparkasse še pri Raiffeisen, BKS Bank in Unicredit.
Kot je pred mesecem dni pisal časnik, mora nadškofija šele leta 2020 poravnati za 26,2 milijona evrov obveznosti, za kar bo morala plačevati šestodstotno letno obrestno mero.
