"V rovu sv. Barbare se ravno zaključujejo dela po odločbi rudarske inšpekcije. Predvidevam, da bodo dela končali spomladi, da bomo organizirali vstop v jamo okrog 24. junija na obletnico zadnjih pobojev, sicer ob 70. obletnici povojnih pobojev v Hudi Jami kakšnih večjih dogodkov ne bomo organizirali," je povedal Dežman.
Da ob tej obletnici okoli 800 izkopanih posmrtnih ostankov še vedno leži v plastičnih zabojčkih v provizorični kostnici, je po mnenju Dežmana skrajno poniževanje žrtev. Ker s spomenikom vsem žrtvam vojn v prestolnici še nekaj časa ne bo nič, bo komisija po njegovih navedbah predlagala, da se del denarja, ki je bil namenjen spominskemu obeležju, nameni za ureditev rova sv. Barbare in za kapelico, ki jo bodo gradili Črnogorci v Kamniški Bistrici.
Kar zadeva Hudo Jamo, pa še naprej veljajo sklepi komisije: prekop vseh posmrtnih ostankov iz jaška, določitev mesta za pokop, razglasitev celotnega kompleksa za kulturni spomenik in odprtje rova sv. Barbare za javnost, je pojasnil Dežman. Po oceni Dežmana je v rovu še okoli 2500 žrtev.
V rovu sv. Barbare so marca leta 2009 našli prikrito množično grobišče žrtev povojnih pobojev, 800 so jih odkopali in shranili v plastične zabojčke v kostnici. Po mnenju stroke gre pri doslej najdenih posmrtnih ostankih za Slovence, najverjetneje za zadnjo skupino, pripeljano iz Teharij.
V spomin na odkritje množičnega grobišča v rovu sv. Barbare bo Študijski center za narodno spravo 10. marca sicer pripravil znanstveni posvet, posvečen letom od 1941 do 1943.
