Slovenska gospodarska zveza (SGZ) iz Celovca, ki so jo ustanovili gospodarstveniki iz vrst slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem in ki deluje v širšem v alpsko-jadranskem prostoru ter med drugim podpira vstop slovenskih podjetij na avstrijski trg, je v pismu Cerarju zapisala, da Slovenci na avstrijskem Koroškem in tudi SGZ z velikim veseljem spremljajo vsak napredek v Sloveniji. Žal pa tako kot partnerske gospodarske strukture iz avstrijske Koroške kot oviro pri sodelovanju z delom Slovenije vidijo prometno izolacijo na slovenski strani. "Celotna Koroška regija in Šaleška dolina sta tudi za nas veliki infrastrukturni oviri; prometni in gospodarski tokovi so v teh regijah zelo oteženi. Čeprav je bila Koroška pred slabim stoletjem enovita dežela, je danes avstrijski del Koroške bolj odprt proti Gorenjski in osrednji Sloveniji kot proti slovenski Koroški tudi zaradi neustrezne prometne infrastrukture na slovenski strani," je v pismu Cerarju zapisal predsednik SGZ Benjamin Wakounig. V pismu slovenskemu premierju dodaja še, da ima slabši prometni standard na slovenskem delu Koroške svoj vpliv tudi na avstrijski strani, saj se celotno obmejno območje "zaradi slabih cest na slovenski strani ne more hitreje razvijati".
Hitra cesta bi pripomogla h gospodarskemu in širšemu regijskemu razvoju
V SGZ pozivajo slovensko vlado, da ohranja izgradnjo tretje razvojne osi kot svojo prioriteto, v SGZ pa si bodo po svojih močeh prizadevali, da Avstrija na evropski ravni podpre iniciativo za izgradnjo severnega dela tretje razvojne osi in da v tej finančni perspektivi podpre sofinanciranje te povezave z evropskimi sredstvi. Korošci na slovenski strani si, kot je znano, že vrsto let na več ravneh prizadevajo, da bi čim prej prišlo do izgradnje hitre ceste od avtoceste A1 do meje z Avstrijo, kar bi regijo prometno odprlo navzven in po mnenju Korošcev pripomoglo h gospodarskemu in širšemu regijskemu razvoju. Načrtovanje tretje razvojne osi oz. hitre ceste na Koroško bo zagotovo med najpomembnejšimi temami ob načrtovanem obisku vlade na Koroškem, ki je napovedan za konec letošnjega marca. Korošci so se nazadnje pri ministru za infrastrukturo Petru Gašperšiču mudili 11. februarja letos. Severni del tretje razvojne osi je severno od avtoceste A1 do meje z Avstrijo razdeljen na štiri odseke. V postopkih je najdlje odsek od Velenja do Slovenj Gradca, ki je po mnenju Korošcev najpomembnejši za odprtost regije in ki je že umeščen v prostor. Na drugi strani je še razmeroma daleč od tega prometno najbolj obremenjen odsek od avtoceste do Velenja, ki ga je ministrstvo doslej obravnavalo kot najbolj prioritetnega. Kako se bodo postopki nadaljevali na odseku od Slovenj Gradca do Dravograda in na odseku od tam proti meji z Avstrijo na Holmcu, pa še ni natančno znano.
