Eno od ključnih področjih delovanja v prihodnje bo področje bančništva, na katerem je treba narediti bistvene spremembe z vidika upravljanja z bančnim sektorjem in naslavljanjem slabih posojil, "ki jih je v naših bankah relativno veliko", je po srečanju s francoskim ministrom za finance in javne račune Michelom Sapinom v izjavi za medije v Ljubljani dejal Mramor. Delovanje Družbe za upravljanje terjatev bank je treba po njegovem mnenju še ojačati, "čeprav so določeni rezultati doslej ohrabrujoči".
Spomnil je tudi, da je v parlamentarni proceduri predlog zakona o fiskalnem pravilu, na vrsti pa je tudi priprava proračunov za leti 2016 in 2017. "To sicer ni videti kaj posebnega. Mislite, da bomo samo napovedali, pa bo, ampak za to, da bi bila uresničljiva, bo treba letos narediti velike strukturne spremembe. Doslej smo imeli predvsem kratkoročne ukrepe, s katerimi smo zniževali javne izdatke. Te ukrepe bo pač treba spremeniti v dolgoročne oz. strukturne," je povedal.
V zadnjem lanskem četrtletju se je popravljen BDP v primerjavi s tretjim lanskim četrtletjem zvišal za 0,3 odstotka, v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2013 pa za dva odstotka.
Vlada bo glavni poudarek sicer dala tistim programom oz. dejavnostim, ki bodo krepile gospodarsko rast. Za finančno ministrstvo bo ključno, da se poenostavijo davčni postopki in da postane davčni sistem bolj pregleden. "Oboje se razume kot ena od preprek za več tujih neposrednih investicij. Tudi na drugih področjih, na področju sodstva in gradbenih ter okoljskih dovoljenj, bomo poskušali narediti maksimalno," je dejal.
Finančno ministrstvo z Banko Slovenije sodeluje tudi pri reševanju problematike oteženega dostopa do finančnih virov podjetij. Pri financiranju malih in srednje velikih podjetij imajo ključno vlogo tudi SID banka ter podjetniški in drugi skladi, ki podpirajo ta del gospodarstva. "To je običajno del, ki ga finančne institucije ne podprejo dovolj. Delamo tudi na tem področju," je zagotovil Mramor.
Francoski minister Sapin pa je slovenskega kolega dopolnil, da bi takšno rast, kot jo beleži Slovenija, z veseljem imeli tudi v Franciji.
Slovenija je po danes objavljenih podatkih državnega statističnega urada lani po prvih ocenah realno zabeležila 2,6-odstotno gospodarsko rast, v zadnjem lanskem četrtletju pa se je BDP v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2013 zvišal za 2,4 odstotka.
BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, ki jih za primerjave znotraj EU uporablja evropski statistični urad Eurostat, se je lani zvišal za 2,4 odstotka.
