Na Umarju navajajo, da ključni dejavnik okrevanja še naprej ostaja izvoz, prvič po začetku krize pa se je povečala tudi domača potrošnja, ki jo je spodbujala predvsem okrepljena investicijska dejavnost. Ob okrevanju razmer na trgu dela se je po dveh letih občutnih padcev povečala tudi potrošnja gospodinjstev, še poudarjajo na uradu. Glede nadaljnje krepitve medletne rasti izvoza, ki je bila v zadnjem četrtletju celo 8,4-odstotna, v celem letu pa 6,3-odstotna, na Umarju pojasnjujejo, da je ta predvsem posledica večjega izvoza blaga v države EU. "Ob nadaljevanju okrevanja gospodarske aktivnosti v naših glavnih trgovinskih partnericah takšna gibanja povezujemo z izboljšanjem konkurenčnosti slovenskega menjalnega sektorja in nekaterimi večjimi izvoznimi posli v zadnjem obdobju," je zapisal direktor Umarja Boštjan Vasle in izpostavil prispevek večjega obsega prodaje osebnih vozil v tujino ob začetku proizvodnje dveh novih avtomobilskih modelov v novomeškem Revozu.
Okrepitev medletne rasti
Na uradu spominjajo tudi na okrepitev medletne rasti dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih in v nekaterih drugih z izvozom povezanih dejavnostih. Na Umarju izpostavljajo, da se je domača potrošnja lani prvič po izbruhu krize okrepila, rast pa je v celem letu dosegla 0,8 odstotka. Po rasti v predhodnih četrtletjih je bila v zadnjem trimesečju sicer nižja, kar pa je bila zlasti posledica manjših gradbenih investicij. Te so lani kljub temu beležile visoko rast in tako pomembno prispevale h gospodarskemu okrevanju, na Umarju pa še enkrat poudarjajo, da je bila ta v veliki meri spodbujena s pospešenim črpanjem evropskih sredstev. "Po občutnih padcih v predhodnih dveh letih se je lani skromno, za 0,3 odstotka, povečala tudi potrošnja gospodinjstev, kar povezujemo z izboljšanjem razmer na trgu dela, podatki pa še vedno nakazujejo nadaljnjo previdnost potrošnikov pri nakupih," navaja Vasle.
Slovenija v skupini članic držav z najvišjo rastjo
Glede na desezonirane podatke, ki se uporabljajo za primerjave v EU, na Umarju podčrtujejo, da je bila po razpoložljivih podatkih evropskega statističnega urada Eurostat za 22 članic EU četrtletna rast BDP v Sloveniji enaka kot v povprečju evrskega območja. Dosegla je 0,3 odstotka. V medletni primerjavi pa je bila Slovenija z 2,4-odstotno krepitvijo BDP v skupini držav članic z najvišjo rastjo. Zaostanek za ravnjo BDP iz predkriznega leta 2008 se tako zmanjšuje, še vedno pa Slovenija po ugotovitvah Umarja ostaja v skupini držav, kjer BDP najbolj zaostaja za predkrizno ravnjo. Na uradu tudi letos pričakujejo nadaljnje okrevanje gospodarstva, zadnji gospodarski kazalci pa ta pričakovanja po njihovih navedbah potrjujejo.
