Vrhovno sodišče je odpravilo zaključno poročilo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) o premoženjskem stanju predsednikov političnih strank v delu, ki se nanaša na predsednika SDS Janeza Janšo. Osnutka poročila namreč Janša, pred objavo dokumenta, ki ga je obremenil, ni dobil v izjasnitev, s tem pa mu je bila kršena ustavna pravica do enakega varstva pravic.
Janša se je po objavi poročila s tožbo obrnil na upravno sodišče, ki ga je zavrnilo, a je vrhovno sodišče zadevo upravnemu sodišču vrnilo v nov postopek, saj da se prvostopenjsko sodišče v sodbi do ključnih tožbenih navedb konkretno ni opredelilo.
Upravno sodišče je v ponovni presoji ugotovilo, da se z javno objavo zaključnega poročila ni poseglo v 22. člen ustave, ki opredeljuje enako varstvo pravic, saj da je imel Janša v postopku možnost pojasniti in odgovoriti na navedbe KPK. Prav tako je upravno sodišče menilo, da komisija ni prekoračila okvira določbe 45. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki govori o nesorazmernem povečanju premoženja.
Senat vrhovnega sodišča so v tem primeru sestavljale podpredsednica sodišča Nina Betetto ter sodnici Brigita Domjan Pavlin in Martina Lippai.
Vrhovno sodišče tako ugotovitev prvostopenjske instance označuje za zmotno. Iz tega člena po stališču vrhovnega sodišča izhaja le podlaga oziroma pravica in obveznost KPK za obveščanje pristojnih organov o ugotovitvah, do katerih je prišla na podlagi zbiranja in razjasnjevanja dejstev o premoženjskem stanju, ne pa tudi podlaga za izdajo in javno objavo kakršnega koli akta, tudi ne zaključnega sporočila, ki ga je izpodbijal Janša.
"Če gre res - kot KPK navaja v odgovoru na tožbo - le za preverjanje premoženjskega stanja oziroma za predstavitveni akt, je v tem primeru, glede na zaključke, ki jih je sprejela in okvalificirala posamezna dejanja, presegla svoja zakonska pooblastila iz 45. člena zakona in posegla ter prevzela zakonska pooblastila in pristojnosti drugih organov," še piše v sodbi.
V sodbi je omenjen tudi 13. člen zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki opredeljuje pristojnosti zahtevanja nadzora, obravnavani primer pa vključuje vsebino tega člena. Po tem členu komisija izda načelno mnenje ali ugotovitve o konkretnem primeru. Kadar se ugotovitve komisije nanašajo na določeno fizično ali pravno osebo, komisija osnutek ugotovitev pred javno objavo pošlje tej osebi, ki se v roku sedmi delovnih dni izjasni o ugotovitvah, še vrhovno sodišče pojasnjuje zakon. Po presoji vrhovnega sodišča bi tako KPK morala upoštevati vse določbe 13. člena ter Janšo seznaniti z ugotovitvami oziroma mu jih poslati v izjasnitev in šele nato svoje ugotovitve objaviti skupaj z Janševo izjavo. Sodelovanje stranke v fazi zbiranja gradiva namreč ne more nadomestiti tega, da se osnutek pošlje v izjasnitev, saj se stranka le tako lahko seznani z osnutkom konkretnih zaključkov in do njih opredeli, še navaja sodba.
Vrhovno sodišče je obenem v procesnem delu glede zatrjevanih kršitev členov, ki opredeljujejo uresničevanje in omejevanje pravic ter pravico do pravnega sredstva, tožbo zavrnilo. Ugotovilo je namreč, da je imel Janša sodno varstvo in zagotovljeno pravico do pritožbe.
Vrhovno sodišče je že ob prvi odločitvi v tem primeru poudarilo, da je delovanje in ukrepanje KPK kot samostojnega in neodvisnega organa zelo pomembno. Naloge komisije so določene v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije.
Ena od njenih posebnih nalog pa je tudi nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev. Glede na to ima delovanje KPK, še posebej pa njene ugotovitve v konkretnih primerih, posebno družbeno težo, zato so tudi posledice in učinki njenega delovanja in ukrepanja lahko zelo hudi in lahko pomenijo hud poseg v temeljne človekove pravice obravnavanega zavezanca.
Zato je še posebej pomembno, da celotno delovanje in ukrepanje KPK temelji na zakonu oziroma na zakonitem predpisu. Prav tako sme voditi le postopke, za katere je stvarno pristojna, po predpisanem postopku ter izdajati akte in ukrepati le v skladu s svojimi pooblastili.
