Ko je kriza, je kriza za vse. S tem geslom se moramo državljani Slovenije strinjati, vsakič ko se država odloči, da nam bo še malce vzela. Ko smo leta 2013 sprejemali pokojninsko reformo, so nam tisti na oblasti razložili, da moramo dati več, če hočemo na stara leta bolje živeti.
Za večino samostojnih podjetnikov povišanje prispevkov, ki jih je doletelo s tem mesecem, pomeni le, da bodo zdaj živeli slabo, da bodo takrat, ko bodo morda šli v pokoj, živeli še slabše. Podjetnik Jože F., ki ima obrt že več kot trideset let, nam je povedal: »30 let plačujem prispevke, zdaj pa si ne upam iti v pokoj. Kako naj pa preživim s 400 evri na mesec?«
Število s. p.-jev se zadnjih nekaj let strmo povečuje; trenutno jih je okoli 70.000. Njihovi prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bodo od letošnjega leta vsak mesec drugačni, saj jih je država veleumno vezala na povprečno plačo. Kot da bi bilo logično, da če so višje plače, so višji tudi prihodki samostojnih podjetnikov.
Ne samo da se prihodki s. p.-jev vsak mesec spreminjajo, država se je odločila tudi, da bodo osnova za izračun prispevkov dohodki, ki jih s. p. ustvari leto pred tem. Če ste torej v letu 2014 poslovali izredno uspešno, se ne veselite preveč, kajti to pomeni, da boste v letu 2015 plačevali višje prispevke, tudi če boste poslovali slabše. Taka ureditev velja že pri akontaciji dohodnine in je bila ob prihodu krize vzrok za finančni kolaps marsikaterega podjetnika.
Očitno se nihče v naši državi ni poglobil niti v dejanske prihodke, ki jih s. p.-ji ustvarijo. Ker če bi se, ne bi sprejel take ureditve. Neto dohodki vseh s. p.-jev skupaj v letu 2013 so po podatkih Ajpesa namreč znašali 319.680.000 evrov, kar pomeni, da je imel posamezni podjetnik na mesec povprečno 380 evrov neto dohodka, kar je daleč od povprečne neto plače, ki je decembra znašala 1021 evrov in daleč od 54 odstotkov te plače, kar predstavlja osnovo za izračun prispevkov. Najnižji prispevki s 15. februarjem pa znašajo 326,47 evra in se bodo v prihodnjih obdobjih v povprečju zagotovo višali, saj se bo zaradi zakonske ureditve višala tudi osnova, od katere so odmerjeni.
Povprečna plača zagotovo ni in ne bi smela biti merilo, na podlagi katerega se odmerjajo prispevki s. p.-jem. Kako varljivi so podatki o povprečni plači, priča podatek, da se je povprečna plača od začetka krize do danes celo zvišala, medtem ko se je znatno povišalo število nezaposlenih, krepko pa so padli tudi dohodki na posamezno gospodinjstvo. Tako je povprečen razpoložljivi (neto) dohodek na gospodinjstvo leta 2013 znašal 21.038 evrov in je bil za skoraj 2000 evrov nižji kot leta 2009.
Zakaj se je država odločila mešati jabolka in hruške oziroma prihodke redno zaposlenih in samostojnih podjetnikov, navadnim državljanom zagotovo ni najbolj jasno, je pa jasno, da državni uradniki in politiki statusa samostojnega podjetnika ne razumejo najbolje. Tako je Alenka Bratušek, ko je bila še predsednica vlade, med drugim izjavila, da samostojni podjetniki prejemajo plačo.
Če ste s. p. in vas je zapis razjezil, ker nimate svojega Karla Erjavca, ki bi zagrozil z odstopom iz koalicije, če se vaše stanje nemudoma ne izboljša, globoko vdihnite in si v spomin prikličite dve besedi: zdravstvena reforma. Glede na vse dozdajšnje predloge, ki smo jih lahko videli, bo po vsej verjetnosti tudi ta poskrbela, da bodo bremena bolj pravično razdeljena, kar pomeni, da se s. p.-jem obeta še kakšno povišanje prispevkov.
Osnova za obračun minimalnih prispevkov je dobiček, k ga ustvari s. p. Ugotovljeni dobiček za določitev zavarovalne osnove se zniža za 25 odstotkov. Če dobiček samozaposlenega ne preseže 60 odstotkov povprečne letne plače zaposlenih, je zavarovalna osnova 60 odstotkov povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec.
Prispevki se bodo dvigovali postopoma do leta 2018. V letu 2015 bo najnižja osnova znašala 54 odstotkov povprečne plače oziroma dobiček, znižan za 28 odstotkov.
