Predsednik zveze Bogdan Miklič je povedal, da je zdravstveno stanje Romov, posebej starejših, slabo, da so za to krive slabe bivanjske razmere, povečuje pa se tudi nezaupanje v zdravstveno osebje. Članica zveze Dušica Balažek je dodala, da Romi slabo razumejo jezik, sploh pa navodila zdravnikov. »V bolnišnici so pred časom izdali zloženko z navodili v romskem jeziku, a to je premalo, saj so številni nepismeni,« je prepričana. Dodala je, da Romi k njej prihajajo z odpustnicami in jo prosijo, da jim razloži, kaj tam piše.
Direktorica novomeške bolnišnice Mira Retelj je dejala, da pritožb zaradi nerazumevanja od Romov ne dobivajo, predstojnica bolnišničnega otroškega oddelka Tatjana Pavlin pa je dodala, da do težav v komuniciranju prihaja tudi med Neromi, a da informacije, ki jih podajo, vedno prilagodijo pacientu. Večjo težavo vidi v dejstvu, da Romi k zdravniku pridejo šele, ko so v stiski, preventiva pa jih ne doseže.
S tem se je strinjala tudi direktorica Zdravstvenega doma Novo mesto Milena Kramar Zupan, ki je opozorila še na slabo cepljenost otrok. »Zaradi slabega obiska šol prihaja tudi do izsiljevanja zdravniških opravičil, težavo z zaupanjem pa bi rešili z izbiro osebnega pediatra in zdravnika. Romi se namreč glede tega večinoma ne opredelijo, kar povzroča težave v dežurni službi. Slab je tudi obisk razvojne ambulante,« našteva direktorica. Povedala je še, da je incidentov v dežurni službi manj kot pred leti, tako da fizično varovanje ni več potrebno.
Na slabo cepljenost romske populacije opozarjajo tudi v novomeškem zdravstveno-vzgojnem centru. Skoraj nična je tudi stopnja obiska materinske šole, le malo romskih mater doji. Kot je povedala vodja centra Mojca Šenica, so v zadnjih letih izvedli vrsto preventivnih akcij, tudi na terenu, a je napredek majhen, zato predlagajo, da bi za ozaveščanje o pomenu preventive izobrazili člana romske skupnosti.
