V koaliciji je po besedah Mira Cerarja prišlo do določenih napetosti glede vprašanja o tem, kako bodo glasovali o rebalansu. Sestali so se, da zadevo razčistijo, a je po njegovem mnenju šlo za nesporazum. Ugotovili so, da morajo letošnji rebalans podpreti, saj z njim zasledujejo pomemben javnofinančni cilj, to je zmanjšanje proračunskega primanjkljaja pod tri odstotke. Tu je koalicija enotna, je zagotovil Cerar. Prav tako po njegovih besedah ni sporno, kaj se bo zgodilo v primeru 2,5-odstotne gospodarske rasti, saj jih koalicijska pogodba zavezuje, da je v takem primeru treba pristopiti tudi k usklajevanju pokojnin. Dogovorili so se, da bodo to poskušali storiti leta 2016, ker letos to ni mogoče, je pojasnil premier.
Slednje je, kot pravi Cerar, povedal tudi na četrtkovi seji DZ "morda v preveč splošnih besedah". "Koalicijska stranka je začutila neko nezaupanje, da morda se ne misli resno s spoštovanjem koalicijske pogodbe, kar pa nikakor ne drži," je poudaril.
Prvak DeSUS Karl Erjavec pravi, da v stranki pričakujejo, da se bo koalicijska pogodba korektno izvajala. Za leto 2014 je skoraj gotovo, da bo gospodarska rast višja od 2,5 odstotka, zato je nastala težava. Po Erjavčevih besedah je povsem jasno, da v proračunu za letos tega prostora ni, ker sicer ne bi dosegli finančnega cilja, so pa želeli zelo jasna zagotovila glede usklajevanja pokojnin v prihodnje.
"Sedaj smo se dogovorili, da v letu 2016 bo usklajevanje pokojnin in bodo sredstva za usklajevanje zagotovljena v proračunu za leto 2016," je pojasnil Erjavec. Po njegovih besedah tako pričakujejo, da bodo sredstva za usklajevanje v proračunu za prihodnje leto zagotovljena in da bo usklajevanje januarja 2016. V DeSUS so, kot pravi Erjavec, s tem dogovorom zadovoljni in bodo dali deset glasov za predlog rebalansa.
Finančni minister Dušan Mramor je dogovor z DeSUS ocenil kot smiseln. Po njegovih besedah tako rebalans letošnjega proračuna bo, za prihodnje leto pa iščejo rešitve tudi v okviru izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu.
Mramor je zagotovil, da bo letošnji primanjkljaj pod tremi odstotki BDP, kot je predvideno v rebalansu. Na vprašanje, ali dogovor ne bo pomenil težave v oceni Bruslja, kjer nas ocenjujejo po metodologiji ESA 95, po kateri se odhodek prikaže takrat, ko nastane, je Mramor odgovoril: "Iskali bomo rešitve, ki tega ne bodo ogrozile."
V SD pa ob razpravi glede usklajevanja pokojnin v primeru 2,5-odstotne gospodarske rasti opozarjajo tudi na socialne transferje in plače javnih uslužbencev. "V okviru sprejemanja fiskalnega pravila želimo tudi simulacijo vpliva gospodarske rasti na plače delavcev in socialne transferje, zato računamo, da bo tudi to sestavni del teh usklajevanj v letu 2016," je po koalicijskem srečanju dejal podpredsednik SD in obrambni minister Janko Veber.
