Petra Majdič se je kot največji slovenski up za olimpijsko kolajno udeležila zimskih olimpijskih iger 2010 v Vancouvru. Najprej se je nameravala udeležiti teka na 10 km v drsalni tehniki, ki se je odvil v ponedeljek, 15. februarja, a ga je dan prej po pričakovanjih tudi uradno odpovedala, da bi moči raje prihranila za sprint dva dneva pozneje.
V sredo, 17. februarja, je na tekmi v smučarskih tekih kljub padcu na jutranjem ogrevanju osvojila bronasto medaljo v klasičnem sprintu posamično. Le nekaj minut pred kvalifikacijami je na ogrevalni vožnji v ostrem, poledenelem in nezaščitenem ovinku zletela s proge v trimetrsko jamo in si zlomila pet reber ter utrpela pnevmotoraks (eno rebro ji je predrlo pljuča), poleg tega je ob padcu zlomila obe smučki in palici.
Med tekom v kvalifikacijah je neprestano kričala od bolečin. Po kvalifikacijah, na katerih ji je vodstvo tekme ob privoljenju vseh trenerjev dovolilo nastopiti na koncu startne liste, je zasedla 19. mesto, so jo odpeljali v bližnjo mobilno bolnišnico, kjer pa slikanje reber ni pokazalo zloma. Šele globinsko slikanje po finalu je pokazalo pravšnji obseg poškodb. S pomočjo protibolečinskih tablet se je nato udeležila četrtfinala, kjer je zmagala v svoji skupini, polfinala, kjer se je s četrtim mestom kot zadnja uvrstila v finale, in na koncu še finala. Po vsakem nastopu se je nekaj metrov po ciljni črti zgrudila od bolečin.
Na podelitev medalj so jo na glavni trg v Whistlerju pripeljali z reševalnim vozilom, kjer je s pomočjo spremljevalnega osebja in z drenažno cevko v prsnem košu stopila na oder za zmagovalce. Petra je o svojem uspehu dejala: »Dosegla sem le bronasto medaljo, a zame je zlata z diamanti!«
Dogodki na današnji dan
1370 - nemški viteški red pri Rudauu premaga Litvo
1600 - na rimskem trgu Campo de' Fiori je bil javno sežgan italijanski filozof in kozmolog Giordano Bruno; sežgala ga je Rimska inkvizicija, ki ga je obtožila herezije
1859 - v Rimu prvič uprizorjena Verdijeva opera Ples v maskah
1867 - prva ladja je preplula Sueški prekop
1887 - v požaru pogori ljubljansko Narodno gledališče
1904 - v Milanu prvič uprizorjena Puccinijeva opera Madame Butterfly
1914 - izid Korana v turščini
1972 - spodnji dom britanskega parlamenta sprejme zakon o priključitvi EU
2008 - kosovska skupščina razglasi neodvisnost Kosova
Rojstva na današnji dan
1752 - Friedrich Maximilian von Klinger, nemški dramatik, pisatelj
1821 - Marie Dolores Eliza Rosanna Gilbert - Lola Montez, irska avanturistka, plesalka, igralka
1831 - Matija Valjavec, slovenski pesnik, zbiralec narodnega blaga
1902 - Lojze Bratuž, slovenski skladatelj, zborovodja
1929 - Chaim Potok, ameriški pisatelj judovskega rodu, rabin
1961 - Andrej Korotajev, ruski antropolog, orientalist, ekonomist, zgodovinar in sociolog
1963 - Michael »Air« Jordan, ameriški košarkar
1972 - Billie Joe Armstrong, pevec v ameriški rock skupini Green Day
1985 - Anders Jacobsen, norveški smučarski skakalec
1992 - Meaghan Jette Martin, ameriška televizijska in filmska igralka, pevka
1993 - Marc Márquez, španski motociklist
Smrti na današnji dan
440 - Mesrop Maštoc, armenski menih, teolog, jezikoslovec
1600 - Filippo Giordano Bruno, italijanski filozof, pesnik, astronom, matematik, okultist
1673 - Jean-Baptiste Poquelin - Molière, francoski dramatik
1827 - Johann Heinrich Pestalozzi, švicarski pedagog
1850 - Nobuhiro Sato, japonski znanstvenik
1909 - Goyathlay - Geronimo, apaški poglavar
1967 - Ciro Alegría, perujski pisatelj
1982 - Thelonious Sphere Monk, ameriški jazzovski pianist, skladatelj
1986 - Džidu Krišnamurti, indijski filozof
1989 - Guy Laroche, francoski modni oblikovalec
2004 - José López Portillo y Pachecho, mehiški predsednik
