Ne preveč široka, ovinkasta in z večjim naklonom se kot kača vije pod pobočjem Nanosa in dolino na drugi strani. Nekoč so se po njej počasi premikale kolone vozil, saj so jim hitrejše potovanje onemogočala tovorna vozila. Ta so klanec navzdol in navzgor težje premagovala. Le okoli petnajst minut danes po tej večinoma prazni cesti voznik potrebuje, da premaga ovinke.
Včasih, ko so se tu vile trume tovornjakov, je vožnja lahko trajala tudi do pol ure in več. Predvsem ruski tovornjakarji so veljali za tiste, ki se jih je bilo treba bati. Vedelo se je, da prihajajo s tovornimi vozili, ki niso dobro vzdrževana, in kar nekaj primerov je bilo, ko so jim odpovedale zavore in so končali ali v nasproti vozečem ali pod brežino, ko so prebili zaščitno ograjo in polni tovora zgrmeli navzdol.
Ko je voznik končno prispel v dolino, ga je pot vodila naravnost skozi vas Podnanos. Dobesedno med hišami, tik pred podružnično šolo, je vsak dan potovalo na deset tisoče vozil. Hrup, vibracije, nevarnost in izpušni plini je samo nekaj negativnih posledic. Podobno je bilo z Vipavo in Ajdovščino, dokler se ni sestavil celoten krak hitre ceste med Vrtojbo in Razdrtim.
Ni minil mesec, da se na ovinkastem odseku ni zgodila kakšna nesreča. Največkrat je šlo za zelo fatalne nezgode. Pri reševalnih intervencijah je včasih sodeloval tudi Ivan Krušec. Povedal je, da so bili prizori grozljivi. Največkrat sta bila v nesreči udeležena tovornjak in osebni avtomobil. Izmaličena pločevina in kri … »Občudujem predanost, požrtvovalnost in moč gasilcev in pristojnih, ki intervenirajo,« je dejal. Samo eden od njegovih spominov je huda nesreča, ko je kamion trčil in popolnoma zmečkal reanult 4, katrco, kot smo rekli. V njej sta bili dve mladi dekleti … »Besede so odveč,« je zaključil. Dodal je še, kako pomembna je za kvaliteto bivanja in potovanja pridobitev hitre ceste, ne samo za prebivalce doline, temveč za vse, ki prečkajo ta konec in se odpravljajo v Italijo, na obalo ali v notranjost države.
Od leta 2002 do leta 2009 je trajala gradnja tega 16-kilometrskega odseka. Poseg v območje je bil zelo kompleksen, saj gre za teren, ki je precej plazovit. Zahtevnost gradnje odseka se sicer po težavnosti lahko kosa z gradnjo trojanskih predorov ali celo viadukta Črni Kal. Na relaciji srečamo sedem viaduktov, en most, dva pokrita vkopa, tri podvoze, osem prepustov in pilotne stene, ki utrjujejo pobočje nad cesto.
Fascinantni so podatki, ki povedo, da so izkopali več kot 800.000 kubičnih metrov izkopnega materiala, 500.000 pa so ga nasuli v nasipe. Vrtoglavih 231 milijonov evrov je stalo sedemletno delo. Pred skoraj šestimi leti, po asfaltaciji, še preden so jo predali namenu, je bila hitra cesta izredno priljubljena za rolkaše. Tudi radovedneži so se radi sprehajali po njej. Domačini in druge zainteresirane skupine pa so lahko pod strokovnim vodstvom šli tudi na voden pohod po celotni trasi, kjer so se srečali z zanimivimi dejstvi.
