Prva hidroelektrarna na srednji Savi najbrž šele leta 2018
STA / T.C.
11. 2. 2015, 15.06
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:
Manjšinski partnerji projekta hidroelektrarne na srednji Savi menijo, da bi pospešitev energetskega dela projekta, ki sedaj skoraj stoji, država lahko dosegla s koncesijsko pogodbo in podobno kot v primeru spodnjesavske verige s sprejetjem ustreznih zakonskih podlag. V tem primeru bi z gradnjo prve hidroelektrarne morda lahko začeli po letu 2018.
eSvet
Martin Novšak, direktor krške Gen energije, ki je med partnerji srednjesavskega projekta, je ob današnjem tradicionalnem srečanju partnerjev njihove hčerinske družbe Gen-I ocenil, da naj bi v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) kot večinski partnerji projekta dvomili, da bi zmogli voditi vse postopke te naložbe.
eSvet
Hkrati pa v Gen energiji menijo, da bi se morali začeti pripravljati vsaj na izvedbo energetskega dela projekta in predvidoma leta 2018 začeti s projektom gradnje zadnje hidroelektrarne v verigi, elektrarne Suhadol ali predpredzadnje Renke. Kot je dodal, je zadnji predvideni rok za izvedbo celotnega projekta do leta 2030 že neuresničljiv.
V Gen energiji sicer predlagajo, da bi se morali z državo začeti čim prej pogovarjati o koncesijski pogodbi za srednjo Savo in ustrezni zakonodaji. Opraviti morajo tudi analize, ki bi pokazale, ali je bolj ekonomsko upravičeno nadaljevati s končanjem spodnjesavske verige ali prej začeti graditi prvo od srednjesavskih hidroelektrarn, je še dejal Novšak.
Kot je znano, skupina Gen združuje poleg matične družbe Gen energija še pet neposredno povezanih družb, Nuklearno elektrarno Krško, Savske elektrarne Ljubljana, Hidroelektrarne na Spodnji Savi, Termoelektrarno Brestanica in družbo Gen-I. Z 10-odstotnim neposrednim in 30-odstotnim posrednim deležem je Gen energija vključena tudi v projekt srednjesavskih elektrarn.
Sicer pa je predsednik uprave Gen-I Robert Golob ob današnjem srečanju povedal, da so njegovi udeleženci med drugim predvsem opozorili na višino prispevkov za učinkovito rabo energije in obnovljivih virov energije. Ugotovili so, da se prispevki višajo, hkrati pa se stekajo v javne sklade, s čimer krepijo birokratizacijo slovenskega gospodarstva.
eSvet
Med večjimi posegi bodo letos opravili rekonstrukcijo struktur reaktorja za stabilizacijo tokov hladila skozi sredico.
Gre torej za precej nedomišljene sheme, kako naj država naloži ta denar, je ocenil in poudaril, da bi morali pogoje za delovanje slovenske industrije izenačiti s pogoji njenih zahodnih tekmecev.
Golob je še glede lanskega poslovanja družbe Gen-I povedal, da so lani prodali rekordne količine električne energije in ustvarili 1,357 milijarde evrov prihodka. Hkrati so imeli 5,2 milijona evrov dobička oziroma nekaj manj, kot so pričakovali. V Sloveniji so ostali največji tovrstni dobavitelj s približno 26-odstotnim deležem. Letos pa pričakujejo podoben poslovni izid in morda tudi rast, je še dejal Golob.
eSvet
eSvet
