Informacijski pooblaščenec meni, da bi morala Banka Slovenije kot pravna oseba javnega sektorja delovati bolj pregledno. V tej zvezi je izdal več odločb, na katere pa se je Banka Slovenije pritožila.
Očitki o domnevnih nepravilnostih pri razlastitvah imetnikov obveznic in delnic v podržavljenih bankah so prisotni že praktično vse od izvedbe ukrepov konec 2013, ostrejši pa so postali po tem, ko so Finance objavile pogovor z neimenovanim uslužbencem Banke Slovenije.
Spletne Finance so ta teden namreč objavile prepis pogovora med njihovim kolumnistom Tadejem Kotnikom, sicer prizadetim imetnikom podrejenih obveznic, in njegovim neimenovanim znancem iz Banke Slovenije, ki med drugim razkriva, da so bili podatki, ki so bili podlaga za ukrepe Banke Slovenije v nato podržavljenih bankah, domnevno prirejeni.
Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je zato vse pristojne organe že nemudoma po objavi pozvalo, naj v skladu s svojimi pristojnostmi nemudoma uvedejo preiskavo zoper uslužbence Banke Slovenije, predvsem njeno vodstvo in vodje ključnih oddelkov.
Bratuškova se brani, da so se odločali na podlagi podatkov Banke Slovenije
Predsednica ZaAB Alenka Bratušek in premierka v času reševanja bank je dejala, da je vlada vse odločitve sprejemala na podlagi podatkov Banke Slovenije in da takrat ni imela nobenih argumentov, da bi vanje dvomila. Zato je izrazila pričakovanje, da bo guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec vse ustrezno pojasnil in to podkrepil z dokumenti.
"Upam, da se vsi zavedamo, kaj bi se v državi zgodilo, če takrat ne bi ukrepali," je dejala in ocenila, da bi takrat lahko brez denarja ostali vsi, ki so ga v bankah imeli. Po njenem pa je prav, da se stvari razišče in ugotovi, ali so bile nepravilnosti in zanje poiskati odgovornost.
Vodja poslancev SD Matjaž Han je dejal, da bi morala Banka Slovenija razkriti ključne podatke, da se zadeve raziščejo. To je po njegovem tudi poziv guvernerju Jazbecu in vladi, da skliče izredno sejo vlade ter "najde priimke in imena tistih, ki so Slovenijo želeli spraviti na kolena".
Han prevzema odgovornost za vsak "pritisk na gumb, ki ga je storil kot poslanec v zadnjih letih", pri čemer pa je šlo tudi za zaupanje institucijam. Če je v informacijah medijev kaj resnice, bo moral guverner po njegovih pričakovanjih odstopiti.
In če se bo pokazalo, da smo banke preveč dokapitalizirali in da se je spreminjalo datume dokumentov, morajo vsi nadzorniki in člani uprav bank ter nadrejeni odgovarjati tudi kazensko, je dejal. Zato v SD po njegovem nimajo težav s prispevanjem podpisov za sklic izredne seje DZ na to temo. Enako je dejala Bratuškova.
Erjavec bolj previden
Po Erjavčevih navedbah bo treba ugotoviti odgovornost vpletenih, če držijo trditve malih delničarjev. Če je šlo za kazniva dejanja, pa bodo ugotovili organi pregona, je dodal.Erjavec bolj previden
Predsednik DeSUS Karl Erjavec je bil nekoliko bolj previden. Po njegovem je treba najprej ugotoviti vse okoliščine primera in ali je dejansko prišlo do nepravilnosti. Za DeSUS bo tako še zlasti pomemben odgovor, ali je bilo treba banke dokapitalizirati v takšnem obsegu.
Šircelj: Če je šlo za zavajanje, morajo odgovorni nositi odgovornost
Poslanec SDS Andrej Šircelj, ki je kot predsednik komisije za nadzor javnih financ sklical petkovo sejo, je pojasnil, da "želi preveriti informacije in realnost podatkov, ki so bili takrat dani Banki Slovenije za odločitev o takšnih dokapitalizacijah". Pri tem ne vidi razlogov, da metodologija ne bi bila javna.
Izrazil je pričakovanje, da bodo tako guverner in viceguvernerji Banke Slovenije kot prejšnji in sedanji finančni minister vse te zadeve ustrezno pojasnili, ter upanje, da stvari niso potekale po scenariju, "na podlagi katerega bi bili nekateri oškodovani, drugi pa bi pridobili". Če je šlo za zavajanje, morajo odgovorni nositi odgovornost, je prepričan.
V NSi pa bodo po napovedih vodje poslanske skupine Mateja Tonina začeli zbirati podpise za sklic nujne seje DZ, kjer bo guverner moral dati ustrezna pojasnila in odgovore na vsa odprta vprašanja in dileme, ki so se pojavile v javnosti.
