V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so se na današnji novinarski konferenci v Ljubljani odzvali na priporočila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Semolič se je uvodoma obregnil ob nasvet vladi, naj omeji zvišanje minimalne plače, saj da je glede na povprečno plačo visoka in lahko predstavlja oviro pri zaposlovanju mladih in slabše izobraženih.
"Sporočilo OECD je, da je razlika med povprečno in minimalno plačo premajhna in da naj se problem reši tako, da se zniža minimalno plačo. Plačo, ki se je letos zvišala za 1,58 evra. In to gospode moti," je bil oster Semolič.
Če bi želeli pomagati, bi morali v OECD po njegovih besedah predlagati, kaj storiti, da bi minimalno plačo zvišali. V tej luči bi morali svetovati, naj podjetja ne namenijo vseh dobičkov za dividende in naj jih ne pošiljajo v davčne oaze, temveč namenjajo za vlaganje v tehnologije, znanost, delovna mesta, je prepričan.
"Minimalna plača predstavlja plačilo za delo. Ne gre za socialni prejemek in ne gre za socialni korektiv. Vsi tisti, ki govorijo, da gre za socialni korektiv, zanikajo dejstvo, da ti zaposleni trdo delajo 174 ur na mesec za svoje plačilo, ki jim ne omogoča preživetja in ne omogoča dostojnega življenja, zato poudarjam da gre za čisto sprenevedanje, in to tistih z visokimi plačami," pa je opozorila izvršna sekretarka pri ZSSS Andreja Poje.
Zniževanje minimalne plače bi bilo zato popolnoma nedopustno in nesprejemljivo, je zatrdila.
V ZSSS so ob tem napovedali, da bodo vztrajali pri boju za postopno izločitev dodatkov iz minimalne plače, tako da bodo ti plačani posebej. Trenutno kaže, da bodo pri pripravi sprememb področnega zakona, ki ga bodo nato s potrebnimi podpisi vložili v DZ, sodelovale vse sindikalne centrale.
Svobodne sindikate so sicer razburila tudi druga priporočila OECD. V zvezi z nasvetom te organizacije vladi, naj sprejme bolj ambiciozno pokojninsko reformo, je Semolič izpostavil, da je že tista iz leta 2012 za mnoge, ki so izgubili delo in ne dobijo nove zaposlitve, ter za mlade, ki imajo težave pri vstopu na trg dela, zelo težka.
Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da so socialni partnerji pred dnevi podpisali socialni sporazum, v katerem so se zavezali, da nove reforme pokojninskega sistema ne bo vsaj do leta 2020.
ZSSS se bo po njegovih napovedih upirala tudi priporočilu OECD o uvedbi šolnin v javnem visokem šolstvu. "Gospodje lahko to priporočijo komu drugemu," je navrgel.
Prav tako nasprotujejo predlagani reformi sistema pomoči za brezposelne, socialnih prejemkov in drugih transferjev za brezposelne, ki naj bi spodbudili brezposelne k iskanju dela. "Problem je v resnici v tem, da ni delovnih mest. Večina brezposelnih bi rada delala, pa ni dela," je dejal Semolič.
Zavrnil je še predlog OECD o pospešitvi privatizacije. Ta nasvet po njegovi oceni sodi v "kontekst neoliberalnih načel in pritiskov na našo državo, da bi dobra podjetja, sisteme, ki prinašajo dobičke, prodali tujcem". Ponovil je, da so tudi med zasebnimi podjetji obstajale katastrofalne zgodbe oz. da je bil zasebni sektor pogolten in je uničil cele sisteme.
Zadovoljen pa je, da očitno ne bo dodatnih pritiskov, vezanih na novo reformo trga dela, saj je OECD ugotovila, da zadnja iz leta 2013 daje rezultate, posebej na področju zmanjševanja dualnosti.
