Pahor se je zapletel že pri prvem stavku, nato pa je z vsako besedo bredel globlje. Novinarka ga je namreč vprašala, od česa je po njegovem mnenju odvisna dinamika krize v Ukrajini, na kar je Pahor odgovoril, da je videti, kot da se tam soočamo z vojno. V drugem delu intervjuja se je pod njegovim obrazom pojavil napis, po katerem so pozneje cinično poimenovali celoten pogovor: »Slovenly crisis ft. Borut Pahor«, kar bi lahko prevedli kot »Kriza malomarnosti z Borutom Pahorjem«. Pahor je pred intervjujem na Münchenski varnostni konferenci vodil panel z naslovom »Po Ukrajini – nerešeni konflikti v Evropi«, pozneje pa je na podobno temo razpravljal z ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom ter ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom.
Novinarka ga je vprašala, ali lahko Slovenija, ki se je prav tako z referendumom odcepila od tedaj še matične Jugoslavije, glede ukrajinske krize ponudi kak uvid. Na to je odgovoril, da se Rusija v svoji podpori separatistom moti, posredno pa se je spraševal o legitimnosti krimskega referenduma, pri čemer je njegov rezultat pripisal prisotnosti ruskih oboroženih sil ter ob tem večkrat poudaril, da zadeva ni primerljiva s slovensko odcepitvijo od Jugoslavije.
Upa na politično rešitev konflikta
Nadaljevalo se je z vprašanjem zahodnega nudenja smrtonosne vojaške pomoči Kijevu in t. i. hibridne vojne. Pahor je ta razplet razumel kot naravni odgovor Zahoda na domnevno rusko vmešavanje na vzhodu države, iz tega pa se je poskušal izviti z govorjenjem o upu za politično rešitev konflikta. Na vprašanje, ali bi okvir za takšno rešitev ponujalo gibanje neuvrščenih, kar je bila tema Pahorjeve diplome, je odgovoril, da je v epilogu le-te ugotovil, da ni potrebe za takšen okvir, potrebna je le politična volja za mirno rešitev krize. Pahor je s tem verjetno želel povedati, da ni važno, kakšen je institucionalni okvir, v katerem se znajdejo države, ujete med velike politične tvorbe, kot bi lahko diplomatsko poimenovali različne imperialne interese, pomembno je, da ti interesi najdejo skupno politično voljo, ko se med seboj usklajujejo o usodi majhnih. Vzporednice je potegnil s slovensko-hrvaškim sporom glede meje, ki ga je po njegovem mnenju koncem dneva rešil le »dialog, dialog in dialog«, medtem ko je o tem govoril, pa se je pod njegovim obrazom pojavil napis, da je Slovenija med letoma 2007 in 2009 zaradi tega konflikta blokirala hrvaška pogajanja za vstop v EU.
Naredil bo vse, da obvaruje Slovenijo
Nadaljevalo se je z vprašanjem povečevanja izdatkov za vojsko v času, ko je EU v ekonomski krizi, Slovenija se je namreč zavezala podvojitvi teh izdatkov na dva odstotka bruto domačega proizvoda. Pahor je odgovoril, da se sicer zavzema za miroljubno rešitev, a da bo v primeru, če te ne bo, naredil vse za obvarovanje svoje države, kar bo storil v koordinaciji z našimi partnerji v zvezi Nato. Vprašanju ekonomske krize in sociale je glede tega odmeril drugi tir, ki bo dobil prioritete le, če pride do mirne razrešitve konflikta v Ukrajini.
Na zaključno vprašanje, ali naj EU prevzame odgovornost za lastno zunanjo politiko ali naj še naprej sledi direktivam iz Washingtona, je odgovoril, da bi raje videl bolj zvezno Evropo – Združene države Evrope, kot se je izrazil, pri čemer se je oprl na strah pred Rusijo, ki ga gojijo članice EU iz bivšega vzhodnega bloka. Ameriških intervencij v evropsko zunanjo politiko pa pri tem ni naslovil, čeprav so francoski viri prejšnji teden razkrili, da sta nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik François Hollande odločitev za obisk v Kremlju sprejela, ne da bi se glede tega posvetovala z ameriškimi funkcionarji.
