Tožbo proti Avstriji je zavrnilo kot nesprejemljivo.
Kot so sporočili s sodišča v Strasbourgu, gre za primer očeta, ki se je po več letih življenja v zunajzakonski skupnosti s partnerko razšel leta 1997, s katero sta imela leta 1993 rojeno hčerko. Kljub dogovoru o urniku stikov s hčerko mu nato bivša partnerka stikov ni dovolila in se je s hčerko preselila v Avstrijo. Leta 2000 je nato od slovenskih oblasti pridobil sklep, ki je odrejal stike s hčerko, a se je njegova bivša partnerka nanj uspešno pritožila.
Po številnih neuspešnih poskusih oblasti, da bi ugotovili, kje dekle in njena mati živita v Avstriji, je mariborsko sodišče leta 2007 izdalo začasno odredbo, na podlagi katere je nato prvič po več kot devetih letih videl hčerko. Ta je zavrnila nadaljnja srečanja z njim, na podlagi njene zahteve pa mu je nato avstrijsko sodišče suspendiralo pravico do stikov s hčerko.
Tožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice je vložil marca 2009, ker ni mogel uživati družinskega življenja s hčerko, saj da oblasti Slovenije in Avstrije niso storile dovolj, da bi lahko imel stike z njo.
